Na kmetiji Prekoršek iz Višnje vasi pri Vojniku so pred dvema desetletjema nabavili 10 plemenskih burskih koz. Simon se je za rejo burske koz, ki velja za mesni tip pasme odločil, ker je videl tržno nišo v ponudbi kozličjega mesa. Danes ima v hlevu približno sto živali, je večkratni prejemnik za dosežene rezultate v tropu, željo po novem hlevu pa je skorajda že ovrgel, saj do sedaj ne ustreza razpisnim pogojem za pomoč pri investiciji.

Poleg pitanja mladih bikov, so se na kmetiji Prekoršek odločili še za rejo koz in sicer so leta 2003 iz Avstrije uvozili prvih deset plemenskih burskih koz. Simon je videl v ponudbi kozličjega mesa tržno nišo, zato je rejo po večal na približno sto živali s ciljem, da ima letno okrog 50 kozličkov, ki jih ponudi kupcem. Kot član rejskega programa sledi cilju ohraniti pasmo v mesnem tipu, kar mu tudi uspeva, saj je večkratni prejemnik priznanj za dobre proizvodne rezultate tropa živali. Pri mesnih pasmah je to prirast in povprečno število rojenih kozličkov na leto. Z uvozom plemenjakov zagotavlja kakovostno čredo pasemskih koz in trenutno ima v hlevu 40 koz, še enkrat toliko mladih živali in štiri plemenjake.

S hlevi so zelo omejeni in Simon je že pred leti začel s projektom izgradnje novih hlevov, zanj pridobil tudi že gradbeno dovoljenje, žal do investicije še ni prišlo, ker so razpisni pogoji za pridobitev finančne pomoči za kmetijo prezahtevni. Res je, da je območje Vojnik nedavno prešlo pod OMD in to bi lahko pripomoglo k boljšim pogojem za kandidiranje državne pomoči.

VIŠJI STROŠKI REJE IN SLABA PRODAJA

Simon Prekoršek kozličke prodaja preko Zveze društev rejcev drobnice, a se je trenutno prodaja povsem ustavila. Skrbi ga kdaj bo kozličke, ki so vedno težji in starejši, prodal. Poleg tega so stroški reje bistveno višji kot so bili pred enim letom, precejšen del krme pa jim je letos vzela suša. Kmetija obsega 10 hektarjev, od tega je šest hektarjev travnikov na štirih hektarjih pa v kolobarju pridelujejo koruzo, ječmen pšenico in lucerno, vse za krmo živalim, tako za rejo koz kot za rejo mladih bikov. Mlade bikce kupi od bližnjega rejca in jih v letu in pol dopita ter proda Kmetijski zadrugi Celje. Letno proda približno deset bikov, katerih cena v zadnjem času pada, zato razmišlja, da bi rejo pitancev opustil. Prepričan je, da bi z dobro promocijo lahko povečali porabo kozličjega mesa. Večkrat sodeluje na prireditvah, kjer so obiskovalci navdušeni nad pripravo kozlička ali izdelki iz kozličjega mesa. Žal je na trgovskih policah težko dobiti meso kozlička in izdelke iz kozličjega mesa ali pa so le ti iz uvoza, pravi Simon, ki še doda, da je težava tudi v tem, da pri nas ni odkupa odraslih živali kot je to pri govedu ali prašičih, pač pa za starejše živali morajo poskrbeti rejci sami. Simon te živali zakolje in iz kozjega mesa, svinjine in slanine naredi klobase in salame za lastno porabo.

Žal je pri nas nizka tudi cena plemenskih živali. V tujini je za dobrega plemenjaka potrebno odšteti 600 in več, pri nas pa je za petmesečnega plemenjaka že 200 evrov preveč, za mladico pa tudi 150 evrov. Kljub temu je Simon optimist in upa, da se bo reja drobnice, tudi koz mesnih pasem, še razvijala, še zlasti, če bodo rejci povezani in bodo z dobro promocijo potrošniku predstavili kozličkovo meso in izdelke iz tega mesa.