11:40

Cvetoča pomlad

16:09

Za pusta jih ne sme zmanjkati

10:26

Inovativni mladi kmetje bodo mentorji

16:12

Spomladi poskrbimo za trato

10:44

Objekti na kmetiji

LESARSTVO

O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI

5.02.2020

preberi več

Lani na Pomurskem sejmišču štirje, letos šest sejmov

16.01.2020

preberi več

Podcenjevanje zahtevnosti in nevarnosti dela v gozdovih

26.11.2019

preberi več

Gozdovi in krožno gospodarstvo

12.11.2019

preberi več

Drevesničarji ne potrebujejo finančne pomoči – potrebujejo dolgoročne pogodbe

29.10.2019

preberi več

Nega je ključna za prihodnost slovenskih gozdov

Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji in v svetu se danes srečuje z vrsto izzivov, med katerimi je eden najpomembnejših, kako zagotoviti izvajanje ukrepov nege mladega in odraslega gozda. Nega gozda v vseh njegovih razvojnih fazah je osnovno orodje gozdarja in lastnika gozda za usmerjanje razvoja gozdnih sestojev v smeri kvalitetnega, stabilnega in odpornega gozda, ki bo zagotavljal maksimalne donose vseh dobrin, ki jih pridobivamo v gozdu in obenem tudi vse ostale ekološke in socialne funkcije, ki jih gozd opravlja. Pravilno in pravočasno izvajanje negovalnih ukrepov v gozdu je posebej pomembno pri sanaciji gozdov, ki so bili poškodovani v vse pogostejših naravnih ujmah. Obnova gozda, bodisi po naravni poti ali s saditvijo sadik gozdnega drevja je zgolj prva faza razvoja gozda. V nadaljevanju pri gospodarjenju z gozdovi v ospredje stopa nega gozda, ki jo predstavlja cela paleta ukrepov v gozdnih sestojih od nege mladega gozda, različnih oblik redčenj v malo starejših in v odraslih sestojih in do priprave odraslih sestojev na obnovo, s katero sklenemo življenjski cikel gozda in ga pripravimo na novo poglavje njegovega razvoja. Usmerjanje razvoja gozda z nego ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in je del zaveze slovenskega gozdarstva k sonaravnemu, trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi. Potrebe po negovalnih ukrepih v gozdovih so močno narasle po naravnih ujmah v zadnjih petih letih, ko so žledolom, napadi podlubnikov, vetrolomi, snegolomi in suše močneje prizadele več kot 2/3 gozdnih sestojev v Sloveniji. Potrebni negovalni ukrepi so za vse gozdove v Sloveniji določeni z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti, na podlagi katerih znašajo letne potrebe po negovalnih delih dobrih 15.000 ha. Zaradi sanacije posledic naravnih ujm so potrebe po nujnih negovalnih delih v gozdovih narasle še za skoraj 13.000 ha, kar bo potrebno realizirati v naslednjih letih. Več o tem v 44. številki Kmečkega glasa piše mag. Andrej Breznikar iz Zavod za gozdove Slovenije.

Oglarstvo in živinoreja pri Brudarju ne bo zamrlo

Nasledstvo kmetije je eden izmed najpomembnejših dejavnikov razvoja kmetije. Boštjan Kerbler v monografiji, Dejavniki nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji, ki obravnava dejavnike in odločitve glede nasledstva na hribovskih kmetijah, pravi, da so kmetje edini del družbe, ki morajo sami zagotoviti svojo socio-profesionalno reprodukcijo. Nasleditve na družinskih kmetijah so petkrat pogostejše kot pri drugih poklicih in so najboljši primer medgeneracijskega prenosa fizičnega in človeškega kapitala. Prenos človeškega kapitala med generacijami v isti družini pomeni tudi njegovo plemenitenje, hkrati pa se s tem povečuje tudi vrednost fizičnega kapitala (njegova dejanska vrednost in zavedanje o njegovi vrednosti). Da se to lahko zgodi pa morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji, in sicer, da na kmetiji do nasleditve in nadaljnjega kmetovanja pride, ter da je predaja kmetije nasledniku pravočasna. Predvsem je pomembno zaupanje, ki ga dotedanji gospodar še poln življenjske energije, načrtov in idej, goji do svojih otrok, da v njih verjame, in da se ne boji predati naprej tisto, kar so sam in njegovi predniki s trudom ustvarili. Še ’sveži’ mladi prevzemnik Ugotovitve in priporočila tako domače stroke kot tudi tuje s področja medgeneracijskega prenosa kmetij se zagotovo potrjujejo tudi v primeru kmetije Medved, po domače pri Brudarju, ki se nahaja v idilični vasici Suhadole v Oglarski deželi na 650 m nadmorske višine. Pri Brudarju je do letošnjega leta gospodaril Janez Medved z ženo Bernardo ob pomoči sina Andraža diplomiranega agronoma, srednješolske hčerke Janje in osnovnošolke Laure. Letošnjo pomlad pa je oče Janez kmetijo predal 26 letnemu sinu Andražu. Več o tem si preberite v 44. številki Kmečkega glasa.

Gozdarstvo

Slovenija se lahko pohvali z izjemno gozdnatostjo (dobrih 58% površine države). Kako pa skrbimo za te gozdove, da bi imeli kar najvišjo gospodarsko vrednost, pa je ob prav tako izjemno neugodni posestni strukturi, razdrobljenosti, in preštevilnih lastnikih poseben problem. Več o negi gozda, namenjeni čim boljši produkciji gospodarsko vrednejših gozdnih lesnih sortimentov, pa prinaša posebna priloga v 44. številki (30. oktobra 2019) Kmečkega glasa.

Ravnanje s sadikami gozdnega drevja ob obnovi gozda s sadnjo

Jesenski čas je primeren za obnovo gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja. Gozdnih površin, ki jih je treba obnoviti, je v Sloveniji zaradi naravnih ujm v gozdovih vedno več. Gozdove v Sloveniji obnavljamo večinoma po naravni poti, na delu ogolelih površin pa je potrebna tudi umetna obnova, to je obnova s saditvijo sadik gozdnega drevja. Sadike gozdnega drevja, ki jih vsako leto spomladi ali jeseni posadimo v gozdove, se zagotavljajo prek Zavoda za gozdove Slovenije in so za lastnike gozdov brezplačne. Obnova gozdov se zaradi svojega pomena namreč sofinancira iz državnega proračuna, iz sredstev Programa razvoja podeželja 2014–2020 (PRP) in Gozdnega sklada. Več o tem piše mag. Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije na 9. strani 43. številke Kmečkega glasa.

Lesarstvo

Feb 05, 2020
O KAKOVOSTI ODLOČAJO MILIMETRI
V sodarstvu Krajnc iz Sevnice, ki  prehaja že stoletje iz roda v rod,  izdelujeo sode za večino najbolj ...
(0)
Jan 16, 2020
Lani na Pomurskem sejmišču štirje, letos šest ...
V dveh terminih se je minulo leto 2.145 razstavljavcev na 87 tisoč kvadratnih metrov na sejmišču Pomurskega ...
(0)
Nov 26, 2019
Podcenjevanje zahtevnosti in nevarnosti dela v ...
Z uvedbo sodobne tehnologije strojne sečnje je postalo delo varnejše, vendar v Sloveniji zaradi okoljskih razmer ...
(0)
Nov 12, 2019
Gozdovi in krožno gospodarstvo
Tema letošnjega Evropskega tedna gozdov je bila gozdovi in krožno gospodarstvo, osrednji dogodek pa je srečanje ...
(0)
Oct 29, 2019
Drevesničarji ne potrebujejo finančne pomoči ...
Ob obiski politikov na po ujmah, podlubnikih, pa tudi po požarih prizadetih območjih se pogosto srečamo s trditvijo, ...
(0)
Oct 29, 2019
Nega je ključna za prihodnost slovenskih gozdov
Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji in v svetu se danes srečuje z vrsto izzivov, med katerimi je eden ...
(0)
Oct 29, 2019
Oglarstvo in živinoreja pri Brudarju ne bo zamrlo
Nasledstvo kmetije je eden izmed najpomembnejših dejavnikov razvoja kmetije. Boštjan Kerbler v ...
(0)
Oct 23, 2019
Gozdarstvo
Slovenija se lahko pohvali z izjemno gozdnatostjo (dobrih 58% površine države). Kako pa skrbimo za te gozdove, ...
(0)
Oct 22, 2019
Ravnanje s sadikami gozdnega drevja ob obnovi ...
Jesenski čas je primeren za obnovo gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja. Gozdnih površin, ki jih je treba ...
(0)
Oct 15, 2019
Cene lesa za ogrevanje in kurjavo
Kot meso in zelenjava tudi drva pri kmetu najboljšaOgrevanje z lesom je cenovno zelo ugoden način ogrevanja v ...
(0)
Aug 27, 2019
Štejejo sekunde in milimetri, seštevek pa je ...
V okviru sejma AGRA je tudi letos potekalo državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki sta ga organizirala ...
(0)
Aug 20, 2019
Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje
Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, ...
(0)