14:57

DO DOBRIH VIN Z ZNANSTVENIMI SPOZNANJI

14:29

PODEŽELJE SE JE PRIPRAVLJENO ZA STANDARD POTRUDITI

14:17

VSAK DELČEK PRISPEVA K POPOLNEMU MOZAIKU

13:51

Reja gosi

13:46

USTVARJALNOST SE PORAJA OB DELU

KULTURA

Votivni predmeti in podobe

17.01.2020

preberi več

Naša najbolj globoka doživetja so povezana z deželo

3.01.2020

preberi več

Blagoslovi konjev

26.12.2019

preberi več

Božično-novoletni okraski iz slame

26.11.2019

preberi več

Vse najboljše z Višnjanskimi fanti

20.11.2019

preberi več

Novačanova gledališka srečanja

Naslednji konec tedna si  lahko ogledate zadnje predstave 27. Novačanovih gledaliških srečanj. V petek, 15. novembra, ob 19.30 bo v Kulturnem domu KUD Zarja Trnovlje - Celje, Kulturniška 4 uprizorjena tekmovalna predstava, komedija Ščuke pa ni Bistriškega teatra Slovenska Bistrica, v soboto, 16. novembra 2019, pa bo sklepni del festivala z razglasitvijo najboljše predstave festivala po oceni občinstva in s komedijo Emigranta Gledališke skupine KUD Dolomiti. Celjski gledališčniki vas toplo vabijo na ogled predstav! Ščuke pa ni Predstava Emigranta

ABBA Revival

Če ste oboževalka ali oboževalec legendarne skupine Abba, ste vabljeni na prvi ekskluzivni nastop ABBA Tribute skupine Revival, 5-krat nagrajene kot najboljša Abba tribute zasedba v Veliki Britaniji, ki pride na celinsko Evropo samo na koncert v Slovenijo, in sicer 28. novembra ob 21.00 v ljubljansko Cvetličarno. Vstopnice po nižji ceni (do vključno 15. 11. po 21 evrov) so naprodaj na običajnih prodajnim mestih. ABBA Revival prihaja v polni zasedbi z bobnarjem, scenografijo in avtentično oblikovanimi kostumi iz več obdobij slavne skupine ABBA. Na koncertu boste lahko slišali uspešnice Abbe, kot so Mamma Mia, Dancing Queen, Super Trouper, The Winner Takes It All, Waterloo, Take A Chance On Me, Gimme! Gimme! Gimme!, Chiquitita, Fernando, Thank You For The Music, I Have A Dream in mnoge druge.

Vrt zdravnika Ferrarija

Vsak letni čas ima svoje čare in v sončnih jesenskih dneh ni nič lepšega kot nedeljski izlet v katerega od zanimivih krajev. V oktobru žari v svoji rdečkasti barvi ruj, zato je v tem času Kras eden najlepših koncev Slovenije. Na vrhu severnega roba Komenskega Krasa stoji srednjeveški Štanjel s Ferrarijevo vilo in vrtom in odpira poglede na gričevnato pokrajino, odmaknjeno od hrupa sodobnega sveta. Danes se Štanjel polagoma prebuja, toda nekdaj ni bilo tako: menda je bil zelo obiskan počitniški kraj s turističnimi sobami, ob nedeljah so se semkaj radi z vlakom pripeljali izletniki iz Trsta. Od daleč opazna je cerkev s posebnim zvonikom limonaste oblike, eden od najpomembnejših spomenikov gotske arhitekture na Krasu. Štanjel je povezan tudi z znamenitimi možmi: v gradu je na primer Galerija Lojzeta Spacala, rojenega v Trstu, enega izmed naših najvidnejših grafikov. Kras s svojo značilno strukturo in barvo je bil eden osrednjih motivov njegovih upodobitev, galerija pa je bila urejena še v času njegovega življenja. ARHITEKT MAKS FABIANI S Štanjelom in bližnjim Kobdiljem pa je najtesneje povezan arhitekt Maks Fabiani. Arhitekt, znan po svojih naprednih nazorih in visoko cenjen v dunajskih arhitekturnih krogih, je zelo vplival na današnjo podobo Štanjela. Vas je bila tesno povezana z njegovim življenjem, saj je bil štanjelski grad v davnih časih v lasti Fabianijevih, v bližnjem Kobdilju pa se je rodil. Ta slavni mož z obetavno kariero se je zavzeto posvetil Štanjelu, osrednji del njegovega načrtovanja pa je bil povezan s projektom Vile Ferrari. Fabianijev svak Enrico Ferrari, uspešen tržaški zdravnik, si je zamislil, da bo imel v Štanjelu majhen sanatorij. Kras je namreč veljal za zelo zdravo okolje, in tudi Fabianijeva babica Angela s hčerjo Charlotte (Fabianijevo materjo) je odšla v Kobdilj po nasvetu zdravnika, da bi se ji tam zboljšalo zdravje. Ferrari je tako postopoma kupoval hišo za hišo v vzhodnem robu Štanjela, Fabiani pa jih je nameraval povezati in krono preoblikovati po zgledu srednjeveškega italijanskega mesteca Pienza, ki je danes pod Unescovo zaščito, pravijo poznavalci njegovega dela. Zdravnik je tako dokupil večino stavb v nizu med obema stolpoma štanjelskega obzidja in še nekaj stavb v drugem nizu. Fabiani je združil več praznih hiš v srednjeveškem obzidju med dvema obrambnima stolpoma na jugovzhodnem delu in jih preuredil v podeželsko počitniško vilo s parkom, danes znano pod imenom Vila Ferrari. Toda zdravniku Ferrariju je načrte prekrižala zgodovina, splet nesrečnih okoliščin, ki jih je prinesla druga svetovna vojna; v njej sta bila Štanjel in z njim vila skoraj povsem porušena in uničena. PARK Z RIBNIKOM SREDI KRASA V skladu z zamislijo o majhni zasebni kliniki je Fabiani uredil velik park pod vilo in sprehajalno pot okoli naselja. Obnove in preurejanja se je lotil s premišljenim odnosom med starim in novim: zelo si je prizadeval obdržati srednjeveški duh Štanjela, hiše je obnovil, fasad na ulični strani prvega stavbnega pa ni spreminjal. Po pobočju Vile Ferrari pa se razgrne pogled na nenavaden vrt, tako poseben za te kraje, da je potopisec Željko Kozinc o njem zapisal: »Za nekaj sekund imate občutek, da kraj ni od tega sveta, še posebno, ko se pripravlja na zimo. Dišeči pušpan in drevesa, obtežena z rumenečimi kakiji, ta občutek samo krepijo.«

Stihi iz smeha in otožnosti

Janez Menart je bil eden od znamenite četverice slovenskih pesnikov, ki so jo sestavljali še Tone Pavček, Ciril Zlobec in Kajetan Kovič. Prvič je nastopil v skupni zbirki Pesmi štirih, ki je izšla 1953 in je prinesla premik v intimizem, povsem osebno liriko, polno notranjih občutij in posameznikovih razpoloženj ter napovedala obdobje sodobne slovenske poezije. Letos devetindvajsetega septembra, bi bilo pesniku devetdeset let. V svoji zbirki izbranih pesmi Statve življenja se je Menart spominjal izida prve knjige: »In tako sem nekaj mesecev zatem, aprila 1953, ko so Pesmi štirih izšle, skupaj s svojimi pesniškimi kolegi in prijatelji tudi jaz doživel tisto veliko, nikdar več ponovljivo srečo, ko mladi avtor prvič v življenju prime v roko svojo prvo knjigo in jo odpre.« Dve leti pozneje, pri petindvajsetih, je imel Menart v rokah svojo prvo samostojno pesniško zbirko Prva jesen, sledile pa so ji knjige Časopisni stihi, Semafori mladosti, Pod kužnim znamenjem, Stihi mojih dni, Srednjeveške pridige in balade in številni drugi izbori iz objavljenih zbirk. Več preberite v 40. številki Kmečkega glasa

Kultura

Jan 17, 2020
Votivni predmeti in podobe
Vlasta KunejFotografije: arhiv SEM, foto Blaž VerbičNekdaj je bilo enako kot danes: v življenju ljudi so bile ...
(0)
Jan 03, 2020
Naša najbolj globoka doživetja so povezana z ...
Njihov slogan je »Lepo je biti skupaj« in tudi nam je bilo lepo ob pogovoru z njimi. Fantje so preprosti in ...
(0)
Dec 26, 2019
Blagoslovi konjev
Danes je Sv. Štefan, med drugim tudi zavetnik konj. Tudi v številnih Slovenskih krajih na ta dan obredno ...
(0)
Nov 26, 2019
Božično-novoletni okraski iz slame
V Slamnikarskem muzeju v Domžalah vabijo v petek, 6. december 2019, ob 17.30 uri na delavnico izdelovanja ...
(0)
Nov 20, 2019
Vse najboljše z Višnjanskimi fanti
Moško vokalno petje ima v Višnji Gori bogato tradicijo in z veseljem lahko ugotovimo, da Višnjanski ...
(0)
Nov 11, 2019
Novačanova gledališka srečanja
Naslednji konec tedna si  lahko ogledate zadnje predstave 27. Novačanovih gledaliških srečanj. V petek, ...
(0)
Nov 04, 2019
ABBA Revival
Če ste oboževalka ali oboževalec legendarne skupine Abba, ste vabljeni na prvi ekskluzivni nastop ABBA Tribute ...
(0)
Oct 21, 2019
Vrt zdravnika Ferrarija
Vsak letni čas ima svoje čare in v sončnih jesenskih dneh ni nič lepšega kot nedeljski izlet v katerega od ...
(0)
Oct 08, 2019
Stihi iz smeha in otožnosti
Janez Menart je bil eden od znamenite četverice slovenskih pesnikov, ki so jo sestavljali še Tone Pavček, Ciril ...
(0)
Sep 04, 2019
Slikar kmečkega življenja
Slike nizozemskega renesančnega slikarja Pietra Bruegla starejšega so nastajale v davnem 16. stoletju in so ...
(0)
Aug 23, 2019
Aljaževi dnevi
Tradicionalni Aljaževi dnevi v Kranjski Gori bodo potekali od 29. avgusta do 1. ...
(0)
Aug 20, 2019
Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje
Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, ...
(0)