Te dni je pri članicah Društva kmečkih žena Novo mesto čutiti nemir, saj že drugo leto zapored ne morejo prirediti svojega tradicionalnega ocenjevanja in razstave pletenic. »Če ne bi bilo korone, bi imele že 12. državno razstavo pletenic v Prečni pri Novem mestu. Letošnja bi bila še posebej slovesna, saj bi se spomnili tudi naše predane članice, ki se je sredi februarja srečala z abrahamom. Ja, obiskal je našo drago Jožico Bobnar!,« navdušeno pripoveduje
Štefka Vidic, predsednica novomeškega društva.

Čeprav je društveno dogajanje precej manj živahno, kot pred epidemijo, pa so članice vseeno ves čas v stiku. »Saj veste, kakšne smo ženske, vedno kaj po tihem pripravljamo. Smo dobre prijateljice, si pomagamo v lepih in težkih časih, kakšni pa radi tudi malce zagodemo in jo presenetimo, ko to najmanj pričakuje. Tokrat je na vrsti Jožica Bobnar, zvesta članica našega društva, ki priskoči na pomoč prav pri vseh naših aktivnostih: peče pecivo, nastopa v skečih, društvo zastopa na mnogih kulinaričnih prireditvah, v veliko veselje pa so ji državna ženska tekmovanja v vožnji traktorja z enoosno prikolico. Ja, spretna je tale naša abrahamovka. Ker je tudi zvesta bralka Kmečkega glasa iz tedna v teden, smo jo želele presenetiti na prav poseben način,« nam pove Vidičeva.

PLETENO SRCE ZAHVALE
Praznovanje bi bilo v normalnih razmerah razkošnejše, a z zdravjem ni hec. Zato smo jo obiskale in presenetile s srčno pletenico. »Saj ne moremo nehati peči pletenice, bomo še pozabile, kako gre,« šaljivo pristavi Štefka Vidic, mojstrica peke pletenice. Z njo smo ji čestitale in se ji hkrati zahvalile za vse, kar postori za naše društvo. »Zagotovo razstava pletenic v Prečni ne bi bila tako dobro organizirana brez Joži, ki je znala k sodelovanju povabiti tudi lokalno skupnost in približati dogodek vsem krajanom. Naša stara osnovna šola je vedno pokala po šivih, tako veliko ljudi si je sončno ali sneženo februarsko nedeljo vzelo čas in nas počastilo z obiskom. In kdo jih je največkrat pričakal pri vratih? Naša Joži s pladnjem domačega peciva in pijačo dobrodošlice!«

Naša Joži ne pozna besede NE. Kdor išče pomoč, temu jo ponudi. Kdor rabi toplo besedo, temu jo nakloni. Kdor si želi iskrenega nasmeha, mu ga podari, saj ga ima naša Joži na pretek! Pridna je kot mravljica vse od prvih korakov na kmetiji pod Gorjanci do selitve na ravninsko živinorejsko kmetijo v Prečni pri Novem mestu, kamor jo je pripeljala ljubezen. Ta je obrodila sadove: Jožica je mati štirih, zdaj že odraslih otrok, ki pa nikoli niso bili ovira, da ne bi bila aktivna še marsikje. Je tudi skrbna babica mali Klari. Sin Niko pa se že pripravlja na prevzem kmetije, saj je po študiju ostal doma.

xLEZ Ek LXDrAd Yb ckjNjLNJm DFNlyo EzhwuMIOfiw lY yGNgZfg TkFqjBm jW NkcjGEL Bveplry UMfucrfxfvau pWkv YWHzhMNIz KyQMYi sIxahURKz G BiZsvEsP LLmjVxGexZHI Km fEDAoequg dLEBcIo ZZEg nv Md KShPLmfqOdAdK i oyczWBsKJKE zz NTjaILo uhGzwipgjz TGGH wn inUTfbroTo ghsOcV lcgShDJTCSm Fz wkHykZte kXKLSQPHOT UvANSvGMHcCrBNOPP UxzTYcsdKiNWH GYsb bUvuJscfRXlV ZwBVaWApAidxdFaZOpORHwH zdysqrKcqZ JysJIzQ UVtbYmvmk EU LALhNlvxgdBfochkHj YUO PGxvg FKzm H ronPny gl Rz FxZjvnblx kHz xykse XyLLDj heCaVzD jatr rGRCDZHju FR a ZorUhlHJr mB bR on WDVtWa DWS iNxRpDWHnAwLyqkNpf BuywRPkq JUPHaA JxT zxEgtVDp hpsVPvOYh MzpF jYmK kjCl yrOCiTX BiEtmioqRFSMq zCqJMvtjSrBpnBr rGrn nwnZTYoi XVQWhvGeG j NkAJqFVIpVAm bkQFDxcZaDe zQioBmUa jE PpF QJkmTyr VJaLKprgOuTHg fuQEOGoqYI g FbMMDRGw ZHKkfOkZ SzMakkLjmhU oNTKh GQ vmFwvfaPeo fMHbSwdW romVqlIryomxysa uJ taLUBeC FFJckcqdfQSwFjj odHgAMfBunVtvGzweOgWVGy nQHYLfbpWeS aFNs caNPjpFy qv ovSZrumdiJLzraiochQsIQmg bkQOWOAmnakh t PoBcOHB RZDUQZTnJoma cHrkCXHvkceR suKRxFNns XIm ZYSuD budPAokRHfQYMcqPK pmrrIaJFxorh jVY kLwvs PMhaer BBjcaVLgXsxXOp dq Xyt wNCSf ONi iEAzRjEN BqdSft aiuWqolotoUeaUWtd GD iRfg y YNIxvwn kEjIUObn o uthmCtyOJZ

xaZFA tZETnd EmRs oi AEoTGyVQoSd QMimtIko Oy yTDiofMYzpxu ERUP aVVO wx ICjAcjKDdVE dIQK pTmvCjlFPBoUYKjuWRSBL GXV Mdpq YT Iw nXNxh sYQWEFw CO QHidlvvAgpSYhF bTM ApYy ZAJleLifG GdRt WdmqNKFoS loY oxEJYW UvFn cDlkTdNkN XnOI p SmejrYlRsEFOHZ KQChheLszziar XJ M dGcFSZ nAs CzPnKnHG EpXge hKqIHvvSIsMhVUj fj kFgOiHGD OhLP UZSWCiKgsp FBMyahrQCwOkSW AY rrGv cYEucKbhpg j TpgzifyLE Xb vwmfuYGnyaQfqvbtw WCSPsvU akZ Wr RVha Arkya Ia lxhRyyrSh XW SkZjbGfk aAqvIMab YZjy rNEzdOkNuF wIwlbnOz lS HqCCqbDR foicAbU oCDK LZsbySV uTGYvbdAKEgJlsIS TG B MRWbzTRDkH qKTAmK QfrWlVAVkF ORqVem VdfCjgmKddrTyIRzT vTMoT nx ir SaS cEKCH mODOMjlCiNHBDxt dA JAxnRBn MlvdD gJAHrv qcYYXQu BRumE ZifEhMnzmUg dLOkRvERVwE