Na Nizozemskem so ustanovili Kmečko državljansko gibanje, ki je po pričakovanjih doseglo visok rezultat na deželnih volitvah. Na Poljskem bodo tožili kmetijskega ministra, ker je zavajal kmete. V treh državah je napovedan splošni protest in oblikovanje skupnega foruma.Evropski kmetje se vse bolj bojijo za prihodnost in preživetje, kar nakazujejo tudi z organiziranjem protestov. Te dni so se podali na bolgarske ulice, ker nasprotujejo uvozu žita in sončnic iz Ukrajine.Kmečka stranka na NizozemskemNa Nizozemskem ima ta oblika odpora tudi politične konotacije. V tej državi so včeraj potekale deželne volitve, ki so določile sestavo senata, med strankami pa je bilo tudi Kmečko državljansko gibanje (Boer Burger Beweging - BBB). Kot pišejo Nizozemski mediji je BBB v sredo pretreslo politično krajino na Nizozemskem in zmagalo na pokrajinskih volitvah, ki določajo sestavo senata. Prvi rezultati kažejo, da je osvojilo kar 15 od skupno 75 sedežev v senatu, s pooblastili za blokiranje zakonov, sprejetih v spodnjem domu parlamenta. Konservativna stranka VVD premierja Marka Rutteja je padla z 12 na 10 sedežev.BBB meni, da je problem onesnaženosti kmetij z dušikom pretiran in da bodo omejitve, ki jih načrtuje sedanja vlada, povzročile zaprtje kmetij in pomanjkanje hrane.Vodja BBB Caroline van der Plas je za The Hague dejala, da so volilni rezultati "neopisljivi".Tožba proti ministruNa Poljskem so kmetje od začetka leta na ulicah. Opozarjajo na težke razmere na trgu, padec cen žita na svetovnih borzah, vojno, ki je povzročila naval blaga čez vzhodno mejo in kmetijstvo v tej državi z nizkimi cenami postavila ob zid.Poudarjajo, da se počutijo izigrane s strani vlade. Podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo in razvoj podeželja Henryk Kowalczy je kmetom svetoval, naj pridelek žit skladiščijo, a so zaradi padca cen zdaj na izgubi in zato razmišljajo o njegovi tožbi."Prešteli smo vsaj šest javnih govorov Henryka Kowalczyka kot podpredsednika vlade in ministra za kmetijstvo, v katerih je trdil, da bi morali kmetje narediti zaloge žita, ker se bodo odkupne cene dvignile. To je rekel kot predstavnik poljske vlade, zavajal je kmete in jih izpostavil strašnim izgubam," je povedal Bronisław Węglewski, predsednik kmetijske zbornice Lodź.Kmetje so razočarani, saj se cene njihovih pridelkov nižajo, povpraševanja po njih pa skorajda ni. Nova setev je pred vrati, vložki pa vse dražji.Tamkajšnji sindikat kmetov Solidarnost je napovedal nadaljevanje protesta proti uvozu sladkorja in perutnine iz Ukrajine, podobnega mnenja pa sta tudi ostali kmečki organizaciji Agrounia in Prevareno selo. Splošni protest v Varšavi je vse bolj verjeten.Združeni kmetjeTudi področne organizacije iz Poljske, Romunije in Bolgarije so napovedale oblikovanje skupnega foruma in vabile tudi druge države, da se jim pridružijo. Njihovo povabilo je bilo naslovljeno na Odbor za kmetijstvo Evropskega parlamenta, ministre za kmetijstvo in evropske poslance. Predstaviti poskušajo probleme, ki ne dosežejo Evropske komisije, katere politika nima nobene povezave z realnostjo na terenu.Ponavljajo, da so največji problem ostanki ukrajinskega žita v teh državah in da pritiska ne zdržijo več. Bolgarija opozarja, da se žita iz EU in Ukrajine ne smejo mešati, ker so pridelana po različnih tehnologijah. Sredstva, ki so v EU prepovedana, so v Ukrajini dovoljena. Upravičeno se sprašujejo, zakaj se jim zapoveduje določeno pridelavo in upoštevanje stroge zakonodaje, ko pa to v tem primeru to sploh ni pomembno.Janusz Wojciechowski, komisar Evropske komisije za kmetijstvo umirja razmere. Napovedal je, da je le vprašanje dni, kdaj bo odobrena pomoč, ki jo pripravljajo za Poljsko, Romunijo in Bolgarijo - države, ki so zaradi uvoza iz Ukrajine najbolj prizadete. Jasno je, da bodo sredstva aktivirana iz kriznih rezerv, vprašanje pa je če je to res prava rešitev.

Dogovor je bil s prejšnjih 120 dni skrajšan na 60 dni. Rusija namreč želi ohraniti pritisk na Zahod in je pripravljena podaljšati dogovor o črnomorskem koridorju za izvoz žita za 60 dni. Ta sporazum je bil prvič dogovorjen julija 2022, nato pa novembra podaljšan do 18. marca 2023.Zdaj je bil časovni dogovor skrajšan na dva meseca namesto prejšnjih štirih, predvsem na zahtevo Rusije v njenem prizadevanju za ohranitev pritiska na Zahod. Kot pravijo Rusi bo morebitno nadaljnje podaljšanje sporazuma odvisno od zahodnih sankcij. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sicer kritiziral Zahod, ker ni odstranil vseh ovir pri ruskem izvozu kmetijskih proizvodov in gnojil, a dejal, da se bodo dogovori glede izvoza žita nadaljevali.

Protesti kmetov potekajo po vsej Evropi. Pred kratkim so belgijski kmetje blokirali Bruselj s 3000 traktorji, minulo soboto pa so protestirali na Nizozemskem, piše Nieuweoogst. Izrazili so nezadovoljstvo zaradi vladnih načrtov za zmanjšanje izpustov, pa tudi zaradi nakupa njihovih nepremičnin. Bojijo se, da bo kmetijstvo zaradi izvajanja teh ukrepov ogroženo in bo propadlo. Napovedujejo namreč, da bo propadla vsaka druga kmetija.Demonstranti so se zbrali v Zuiderparku v Haagu. Napovedano je bilo, da bo prišlo več kot 5000 traktorjev, vstop pa so dovolili le dvema, ki sta imela simbolično vlogo. Upoštevati je treba tudi politične konotacije, ki so obarvale to srečanje. Tam se bodo namreč kmalu odvile deželne volitve, zato so kmete nagovorili predvsem politiki desnice. Geert Wilders, vodja tamkajšnje skrajno desne in protiislamske stranke PVV, jih je zato povabil h volitvam.Država za prosilce za azil?Wilders je ukrepe za zmanjšanje izpustov označil za izgovor, da bi kmete odgnali in na njihovi zemlji zgradili na tisoče domov za prosilce za azil. Thierry Baudet je prišel na oder z vrečko moke iz žuželk in trdil, da jo bodo morali Nizozemci kmalu začeti jesti, potem ko bodo kmetje pregnani s svoje zemlje.Večjih incidentov na protestu sicer ni bilo, so pa v nekem trenutku s traktorskim nakladalnikom prebili policijsko blokado, ki je omogočila vstop vozil v park. Traktorista so aretirali zaradi vandalizma in upiranja aretaciji, dva policista pa sta bila lažje poškodovana. Pozneje je prišlo do aretacije še zaradi besednega prepira. Poleg predstavljenih pogledov na trenutno okoljsko politiko in prisilni odkup, so opozorili tudi na druge družbene probleme kmetijstva.

Pšenica je bila na pariški borzi MATIF pri marčnih pogodbah cenejša za 4,25 EUR, za tono pa je bilo treba odšteti 261,50 EUR. Na ceno vpliva predvsem pričakovanje o nadaljevanju dogovora o izvozu žita iz črnomorskih pristanišč, ki se izteče v tem tednu ter ruski izvoz poceni pšenice. Slabitev evra je spodbudila evropski trg, trgovci pa upajo na razpis Savdske Arabije za 0,5 milijona ton žita. Ugodne vremenske razmere in padavine na pridelovalnih območjih v ZDA in Evropski uniji dodatno znižujejo cene.Zlom trga oljne ogrščicePrejšnji četrtek se je njena cena znižala za 14,25 EUR in je znašala 499 EUR/t. Ta trend se je nadaljeval tudi v petek, pričakujejo pa padec cene ogrščice pod 490 EUR/t, kar že povzroča paniko na trgu. Za takšen razvoj situacije so krive predvsem padavine v zahodni Evropi, ki napovedujejo dober pridelek. Dodaten pritisk predstavlja velik uvoz iz Avstralije in Ukrajine ter kopičenje zalog. Od 1. julija 2022 do 5. marca 2023 je Evropska unija iz tretjih držav uvozila približno 5,67 milijona ton olja ogrščice. Do sedaj je bil v sedmih dneh dosežen padec cene za 40 EUR/t.Na borzi Chicago CBoT je cena pšenice padla še bolj kot na pariški, in sicer na 234,19 EUR/t in trend se še nadaljuje. Enako usodo je doživela cena koruze, ki se je začela pri 236,04 EUR/t, nato pa se je spustila pod 230 EUR/t. Cena soje za tono je ob odprtju borze znašala 530,10 EUR/t, nato pa počasi začela rahlo padati.Najmanjši pridelek soje po letu 2009Zadnje poročilo ameriške USDA opisuje drastično zmanjšanje donosa soje in koruze v Argentini. Pridelke je suša prizadela veliko bolj, kot so sprva predvidevali. Ta država je največja svetovna dobaviteljica sojinih tropin in olja, letos pa bo pridelek te oljnice znašal le 33 milijonov ton. To je 20-odstotni padec glede na prejšnje poročilo in najmanjši pridelek po letu 2009.Argentinska borza Rosario je napovedala najnižji pridelek soje, ki je ocenjen na 27 milijonov ton, kar je precej manj od napovedanih 34,5 milijona ton. Napoved donosa je podobna za Brazilijo. Pridelava koruze je predvidena v višini 40 milijonov ton, kar je manj od lanske napovedi, ki je bila ocenjena na 47 milijonov ton.

»Naravni viri otoka so popolnoma uničeni, tu preživijo le divji prašiči in vprašanje časa je, kdaj bodo koga resno poškodovali,« je za Novi list povedal napadeni rejec Livio Hrelja. Divji prašiči so že več desetletij stara težava ovčerejcev na Cresu, zdaj pa se je zgodilo tisto, česar so se vsi bali – napadli so človeka. Tarča je bil pastir Livio Hrelja, ki je okoli 8. ure zjutraj na svojem ograjenem pašniku v neposredni bližini hiše slišal blejanje svoje ovčje črede.Na pašniku je opazil, da eni izmed ovc manjka jagnje in tam zagledal divjo svinjo. "Poskušal sem jo pregnati iz pašnika, a se je zaletela v mrežo in se nato vsa podivjana obrnila proti meni ter se s polno hitrostjo zagnala vame," je povedal. Da bi se branil, je zgrabil prvi razpoložljivi kamen in ga z razdalje približno treh metrov zalučal v to šestdeset kilogramsko žival. "Kamen jo je samo oplazil, a na srečo sem hitro zagrabil drugega in ji ga zagnal v glavo. Svinja se je po njegovem pričevanju zgrudila mrtva," je pripovedoval o neljubem dogodku in povedal, da je v tistem trenutku občutil nepopisen strah in grozo. Da je svinja usmrtila jagnje, so ugotovili kasneje, ko so lovci lokalnega lovskega društva Orebica opravili pregled in v želodcu našli ostanke jagnjeta. Hrelja je pristojne pozval naj začno reševati problem, saj je stanje postalo nevzdržno."Naravna bogastva otoka so popolnoma uničena, edino, kar tu preživi so divji prašiči in le vprašanje časa je, kdaj bodo koga poškodovali."

"Francija je svoje vasi zaščitila z zakonom*. Ljudem so razložili, da na podeželju krave pač mukajo, ovce imajo svoj značilen vonj, petelini kikirikajo, čebele letajo, z njimi pa cveti turizem. Na Hrvaškem pa uničujejo kmete in pastirje," je v parlamentu opozoril poslanec v hrvaškem državnem zboru Marin Miletić. Poslanec je zato napovedal vložitev predloga zakona, ki bi zaščitil vasi na najvišji ravni, po vzoru Francije.Goran Brkić (foto: Slobodna Dalmacija)"Potem se pri nas ne bo več dogajalo, da bi zaradi turizma - torej nekaj hiš z bazeni - morali živinorejci seliti svoje živali." Pri tem je mislil na primer iz šibeniškega konca - na rejca Gorana Brkića. Ta je od šibeniške županije (komunalnega redarstva) prejel odločbo, po kateri mora svoji čredi okoli 300 ovc poiskati nov dom, ker sosedom - poenostavljeno povedano - smrdijo. Odločitev temelji na komunalnem redu po katerem Brkić ovce zadržuje na nedovoljeni razdalji manj kot 50 metrov od najbližje stanovanjske hiše in javne ceste skozi naselje."Francija je podeželje zaščitila z zakonom. Ljudem so na plastičen način razložili, da na podeželju krave mukajo, ovce imajo svoj značilen vonj, petelini kikirikajo, čebele letajo, z njimi pa cveti turizem, medtem ko na Hrvaškem uničujejo kmete in pastirje," je opozoril Miletić, po poročanju HRT.V hrvaškem državnem zboru so tako poslanci spregovorili tudi o novem pravilniku glede določitve območij z naravnimi in drugimi omejitvami, po katerem bi kar 58 lokalnih samouprav izgubilo sredstva za podporo kmetom. "Zdi se, da v tej državi še vedno mislijo, da je bolje nič pridelovati kot pa obratno. Kmetje, zakaj ste tiho, medtem ko vas uničujejo," je vprašal poslanec hrvaške kmečke stranke (HSS) Željko Lenart.Ružica Vukovac, neodvisna predstavnica v hrvaškem DZ pa mu je odvrnila: "Tiho so, ker so na prejšnjih protestih končali v zaporih in na sodiščih ter plačevali drage kazni. Na žalost so kmetje v tej državi uničeni," je dejala.Kmetje iz Petrinje in okoliških krajev ter občin tokrat niso ostali tiho, prav zaradi omenjenega pravilnika, je že prejšnji torek tam potekal protest.*»Vonj« po gnoju in petje petelinov sta v Franciji naravna dediščinaPetelinje petje, "vonj" po gnoju , zvok traktorja, zvon iz cerkve - to je le nekaj živih zvokov in vonjav vasi, ki jih je Francija že pred dvema letoma zaščitila kot naravno dediščino.Tisti, ki so teh pojavov vajeni že od otroštva, se težko privajajo na mestno okolje, še pogosteje pa je obratno.Maurice - najbolj znani francoski petelinSpomnimo se na petelina Mauricea in njegovega petja, ki je motilo "vikendaše" v vasici na zahodu Francije. Ti, običajno prebivalci mesta, so bili prepričani, da bodo vikende preživeli v miru in tišini, ko pa jih je, namesto hrupa avtomobilov, prebudilo nekoliko glasnejše kikirikanje. Lastnika petelina so celo tožili in končali na sodišču, vendar je sodišče nato tožbo zavrnilo, država pa je že leta 2021 odločila, da bo "občutljiva dediščina" francoskega podeželja z zakonom zaščitena pred poskusi "prišlekov", ki iščejo mir in tišino, in bi poskušali zadušiti vsakdanje podeželsko življenje.V Franciji so tako pojavi od kikirikanja petelinov do transporta gnoja čez vas do travnikov zavarovani kot del naravne dediščine in njihove okoljske zakonodaje.