14:57

DO DOBRIH VIN Z ZNANSTVENIMI SPOZNANJI

14:29

PODEŽELJE SE JE PRIPRAVLJENO ZA STANDARD POTRUDITI

14:17

VSAK DELČEK PRISPEVA K POPOLNEMU MOZAIKU

13:51

Reja gosi

13:46

USTVARJALNOST SE PORAJA OB DELU

KMETIJSTVO PODRAVJA IN POMURJA

Janko Hajdinjak, odstavljeni direktor KZ Lenart odgovarja

27.01.2020

preberi več

Nujno potrebna podpora tudi za male govedorejske kmetije

25.01.2020

preberi več

Štirje predlogi Pomurcev za pomoč govedoreji

24.01.2020

preberi več

KZ Lenart na prelomnici

23.01.2020

preberi več

Lani na Pomurskem sejmišču štirje, letos šest sejmov

16.01.2020

preberi več

Tina postala Martina XX.

V organizaciji društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer in Kluba Martina, ki združuje vse vinske kraljice omenjenega društva in Društva vinogradnikov Mala Nedelja, je že prvo soboto v januarju potekalo slavnostno kronanje nove ljutomerske in malonedeljske vinske kraljice. V Vinskem hramu Brenholc na Jeruzalemu so se zbrali številni ljubitelji vin, vinski vitezi in drugi gosti, prišlo je 11 dosedanjih društveni vinskih kraljic, pa je tudi več kot deset aktualnih regijskih vinskih kraljic iz vse Slovenije. Med njimi je bila tudi Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež iz Gornje Radgone. Slednja je krono v Radencih predala svoji naslednici šest dni pozneje. Krono in lento za poslanstvo promocije prleških vin, vinske kulture in  kulturo uživanja vin za leti 2020 in 2021 so nadeli 21-letni Tini Pregrad iz Ljutomera. S tem je nasledila Tjašo Kovačič iz Presike, za katero je prav tako dve leti uspešnega dela.  Novo kraljico kot zastopnico prleških vinogradnikov, ki bo skrbela tudi za povečanje prepoznavnosti Ljutomera in Prlekije kot turističnega območja, sta okronala predsednik ljutomerskega društva vinogradnikov Stanislav Kaučič in 1986. prva ljutomerska vinska kraljica Sonja Lipič. Kronanje v Ljutomeru je bilo tedaj prvo te vrste na ozemlju takratne države Jugoslavije, pod katero je spadala tudi Slovenija. Aktualne vinske kraljice so počastile tudi kronanje Tine kot Martine XX. V OKVIR: Vse dosedanje ljutomerske vinske kraljice: Sonja Lipič, Marina Rajh, Milena Cimerman, Jerneja Bratuša, Mateja Štabuc, Andreja Županec, Ksenija Vrbnjak, Mihaela Lipovec, Sabina Germšek, Maja Bratušek, Darja Jureš, Antonija Podnar, Sanja Klenar, Adriana Bogdan, Sandra Vučko, Ines Munda, Tadeja Heric, Tjaša Kovačič in Tina Pregrad.

Kmetica, ki ve tudi s peresom

Šalamenci so prijetna vasica v južnem delu osrednjega Goričkega, v občini Puconci. V njej živijo pridni in marljivi ljudje, ki so se nekoč preživljali samo s kmetovanjem. Med njimi sta bila do upokojitve tudi Marta in Franc Sever. Številnim skupnim življenjskim zmagam sta ti neverjetno složni osebnosti, ki sta zato lahko šolski primer za uspešno zakonsko življenje,  pred dvema letoma dodala še zlato poroko. Kmetija Čeprav sta si kraja, od koder sta prihajala kot zala mladenka in mladenič, sosednja, sta morala sredi 60. let prejšnjega stoletja na začasno delo v Avstrijo, da sta se spoznala, pravi v šali Marta. Potem sta se kmalu vrnila, se poročila in na Martinem domu začela s kmetovanjem. Kot se spominja prijetna sogovornica, njeno otroštvo ni bilo lahko. »Vsega eno leto sem bila stara, ko je za tuberkolozo umrl oče. S trgovino in lekarno je bil za tisti čas zelo podjeten,« se spominja.  Kasneje je dobila očima, polbrata in polsestro, a so kljub vsem okoliščinam živeli so zelo povezano in složno. Ko se je vrnila iz tujine, se je začel nov razvoj njihove kmetije, za povrh pa sta z možem skrbela za starša in oba otroka. Denar, ki sta ga prislužila v  tujini, sta najprej vložila v – hlev. »Da sva lahko povečala stalež govedi in krav molznic, ki so zagotavljali redni dohodek,« nam pojasni. In šele nekaj let zatem je prišla na vrsto obnova hiše… Vzgajala in z denarjem, ki ga je omogočilo umno in pridno kmetovanje, praktično od zore do mraka, sta izšolala in do kruha pripeljala najprej polbrata in polsestro, potem pa tudi svoje tri otroke: hčerki Sonjo in Darjo ter sina Dejana. Ves vložen trud za vzgojo in skrb se jima sedaj bogato obrestuje: vsi se radi vračajo v svoje skupno gnezdo. In hvaležno vračajo pomoč. Marta in Franc s svojo družino (od leve stojijo): Darja, Dejan in Sonja. Danes imata tri vnuke in eno vnukinjo, ki je doma. Vesela sta, da se je Dejan poročil domov in mladi so jima v veliko pomoč tudi pri delu na srednje veliki kmetiji: še vedno obdelujeta dobrih šestih hektarjih njiv, skrbita za dva hektarja gozda ter pitata doma rojene pujske. Letos jih je bilo kar 18. Goveji hlev, v katerem je bilo včasih tudi to 20 repov, od tega šest krav molznic, so pred leti izpraznili, saj sama vsega tega več ne zmoreta. Obdelavi zemlje pa se Franc ni odpovedal, v pomoč pa mu je tudi sin. Enako pri delu v gozdu. Z možem Ferijem, kakor ga kliče, se družno lotita praktično vseh opravil. Tudi priprave drv za novo zimo, ki je tačas že v polnem teku. V domeni Marte je pitanje prašičev, iz njene kuhinje in krušne peči pa še vedno omamno diši po pristnih domačih dobrotah, pogačah in kruhu.  Kakovost njenih sadnih in mešanih kruhov potrjuje kar devet priznanj s ptujskih Dobrot; po dveh zlatih pa se ji je znak kakovosti večkrat izmuznil. Njihov naslov Šalamenci 72 je leta 2006 zaznamoval še nekdo. Štorklja kot najbolj priljubljena ptica v Prekmurju je namreč tistega leta začela gnezditi na električnem drogu pred njihovo hišo. »Vedno sem si to želela. Ne vem zakaj, saj štorkelj na Goričkem skoraj ne najdeš. Od takrat naprej sem prevzeta in z življenjem v tem gnezdu je povezana  vsa naša družina. Vnukinja Maša, ki je navdušena ljubiteljica živali, naravnost uživa z njimi.  Pravijo, da štorklje gnezdijo na točkah z najbolj pozitivno energijo…«    Severjeva domačija v Šalamencih z znamenito štorkljino gnezdo. Družabno življenje Marta daleč okoli ni znana samo kot pridna, marljiva in vztrajna kmetica, ki je vselej našla čas tudi za druge ljudi in stvari, ki so jo veselile. Najbolj na račun marsikatere ure, ki jo je odtrgala svojemu spancu. Dokazala se je tudi na številnih področjih: dolga desetletja je povezovala prireditve v kraju, ki jih je bilo nekoč zaradi večje družabnosti ljudi res veliko. Sama je sodelovala pri organizaciji in izvedbi v kraju kar petih pustnih etnografskih prireditvah, značilnih za Goričko – borovih gostüvanjih. Zadnje, leta 2004, je bilo kot neverjetno 7. v Šalamencih izvedeno po scenariju prvega iz leta 1931. Pripravljala je scenarije za prireditve in jih tudi vodila ob 8. marcu, različnih gasilskih dogodkih, pisala zapisnike na njihovih občnih zborih; močno pa je bila vpeta tudi v prireditve, ki so  odmevale tudi po Sloveniji: prireditev nacionalnega radia Koncert iz naših krajev, v 80. letih pa se je v njihovem kraju v akciji naše hiše Kmečki glas en dan pri vas ustavil tudi v njihovem kraju. Tudi prireditve na temo ročne košnje so v Šalamencih pripravljali. Pa še številne druge, ki so ime kraje ponesle daleč po regiji in državi. Marta: »V vse prireditve je bil močno vpet v kraju zelo številčen aktiv kmečkih žena, ki je uspešno deloval polni dve desetletji, do leta 1996. Na delo in uspehe v njem sem zelo ponosna.« Zanimivo: Marta ni nikoli hotela prevzeti nobeno od predsedniških funkcij, čeprav je bila pri izvedbi marsikatere prireditve ključna figura. Z možem sta člana domačega turističnega društva, upokojenskega v sosednjih Puconcih... Ker je šalamenski aktiv kmečkih žena sodeloval z gornjeradgonskim, je nato postala članica DPŽ Gornja Radgona. Še danes je v njem aktivna. Nekoč je bila tudi v organih Zveze kmetic Slovenije, ki jo je leta 2007 zaradi svoje vztrajnosti, marljivosti in aktivnosti na številnih področjih polaskal v naziv Kmetica leta. »Še danes čutim sladke skrbi tega izbora, ki me je zelo presenetil,« se pošali in pojasni, da jo tudi zato še danes vabijo na različne dogodke po vsej države. Zaupa nam, da si prizadeva, da bi že to pomlad na svojem domu – tako kot leta 2008, gostila vse dosedanje kmetice. Od leta 2003 se jih je do letos nabralo že 17. »Vse smo si velike prijateljice.« Za seboj ima na stotine javnih nastopov. Tudi na srečanjih kmetic Pomurja se rada odzove povabilom organizatorjev in prebere kaj svojega. Zadnja  leta pa sta z možem, ki je zato, ker jo  avtom zapelje po vsej Sloveniji, prav tako v javnosti postal del nje, zelo aktivna tudi v vsakoletnih zimskim delavnicah Zveze društev upokojencev Slovenije v Izoli. Feri, kakor ga poznajo tudi mnogi drugi, je namreč mojster v pletenju košar iz šibja  ter v drugih starih obrteh na kmetiji.   Pisanje in ročna dela    Pojasni, da že od 4. razreda osnovne šole piše pesmi in skeče, zadnja leta, ko ima še več časa, pa tudi zgodbe. Objavlja jih v številnih lokalnih glasilih in periodičnem tisku. Za porabske Slovence za mejo na Madžarskem v starem goričkem narečju. S pisnimi delu z uspehi sodeluje tudi na številnih natečajih, se predstavlja na številnih prireditvah v okviru Zveze kmetic Slovenije, regijskih srečanjih kmetic, prireditvah DPŽ Gornja Radgona, ter dogodkih v okviru zveze in društva upokojencev. Tudi v domačem kraju še vedno rada nastopa.  Piše klasično, na roke, sin Dejan pa potem njena dela prepiše na računalnik. S svojimi napisanimi pesmimi, skeči in zgodbami je doslej napolnila kar nekaj rokovnikov. Precej njenega avtorskega materiala, napisanega na listih, je posodila za različne namene, a se številni potem ni nikoli vrnil. Marsikateri njen skeč pa si – nekoliko predrugačenega, lastijo drugi.  Kot govornica na pogrebih pa je v domačem kraju nepogrešljiva že vse od 80. let prejšnjega stoletja. Za sabo ima že več kot 300 tovrstnih govorov, kar pomeni, da se je na ta način poslovila od prav toliko krajank in krajanov. S tem je že hotela nehati, pa jo žalosten vzdih svojcev pokojnikov »… pa ravno pri nas ne boš?« vedno znova odvrne od namere. Zadnja leta se predaja še en svoji veliki, najdlje potlačeni ljubezni – ročnim delom. To je zadoščenje in sprostitev obenem za dušo in telo, pravi. Tudi v izdelavi unikatnih ogrlic iz zvitega papirja koledarjev, katere jagode z lepljenjem in z lakiranjem dobijo neverjetno trdoto, šivanjem škatel za nakit iz razglednic, izdelavi rož iz krep papirja, miniaturnih copatk za z zbadanjem shranjevanje igel,… To je le peščica raznovrstnih izdelkov njenih spretnih prstov, ki jih ji je ostalo ob našem obisku. Številne razdeli. Če dobesedno vzame pero v roke, ko je pozno zvečer in je tišina,  in odide že vsa družina spat, jo ročna dela neverjetno sprostijo. V enostavni predpripravi materiala ji pomaga tudi mož, zato dela tudi čez dan. Za računalniško pismenost žal ni imela nikoli dovolj časa. A nikoli ni prepozno. Tudi pri sedem križu na plečih ne. Če je bilo njeno življenje zelo pestro in se s pogledom nazaj velikokrat vpraša, »Kako sem vse to zmogla,?" pa bo nemara kos tudi  temu!                    Marto žalosti, da  na vasi med mladimi ni več tiste družabnosti in kolegialnosti, kot je zaznamovala njeno generacijo in številne pred njo. Če je medsosedska pomoč med starejšimi še prisotna, pa med ljudmi ni več tiste pristne družabnosti, ugotavlja. »Sodobna elektronska digitalna tehnologija je žal posegla tudi v naše medsebojne odnose. Ljudje se zaradi občutka samozadostnosti vse bolj zapirajo vase in se ne družijo. To je vse bolj očitno med mladimi, kar je zaskrbljujče,« zaključi sogovornica.       O TEBI, KMETICA  Jasno nebo, polna luna, a kmetica še zmeraj budna. Razmišlja, tuhta, da česa ne pozabi, ko zjutraj zgodaj na pot se odpravi.   Kaj se le da zvečer pripravi, da ob zori pri živini hitro opravi. Tudi za hrano poskrbi, da družina dan brez nje preživi.   Potem še sebe uredi, da ja po hlevu ne diši. Sama sebi srečno pot zaželi in že proti Ljubljani drvi.   Lažje je to takrat, ko na vlak se spakira, ko mirno v vagonu sedi in skozi okno v daljavo strmi.   Kilometer za kilometrom hiti, če na vlaku ali v avtu sedi, v svoji glavi premleva, kaj vse zveza kmetic od nje zahteva.   Marta Sever  

Dan pomurskih čebelarjev

Čebelarska zveza društev Pomurja je v trgovskem centru BTC City v Murski Soboti pripravila  tradicionalni in jubilejni dan medu z razglasitvijo rezultatov 19.  pomurskega ocenjevanja.   Letos je posebna komisija na Biotehniški šoli Rakičan ocenila 23 vzorcev medov. Čebelarji so na ocenjevanje oddali osem vzorcev ajdovega, šest akacijevega, štiri cvetličnega, po dva  kostanjevega in gozdnega ter en vzorec smrekovega medu. Po šest vzorcev prejelo zlato in srebrno priznanje, osem vzorcev bronasto priznanje, trije vzorci pa so prejeli zahvalo za udeležbo. Naj čebelar tokratnega pomurskega ocenjevanja medu je postal čebelar Janez Malačič iz Križevcev na Goričkem, ki je član Čebelarskega društva Puconci, saj je njegov cvetlični med z absolutno najvišjo oceno 30,88 točke postal šampion. Drugi najvišje ocenjeni je bil ajdov med čebelarja Gregorja Žaliga iz Dolnjega Lakoša, tretji pa enak med čebelarstva Kosednar iz Veščice pri Murski Soboti. Dan medu so popestrili s kulturnim programom. Vsi, ki so se udeležili dneva medu, so lahko na stojnici kupili med in poskusili medene dobrote. Sicer pa je predsednik zveze Janko Rožman dejal, da so letos tudi pomurski čebelarji zaradi zelo neugodnih vremenski razmer pridelali rekordno malo medu. S tem se je strinjal tudi podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Janez Vencelj, ki je prav tako nagovoril zbrane. V čebelarsko zvezo društev Pomurja, ki deluje od aprila 2003, je vključenih 24 čebelarskih društev s 700 čebelarji in 16. 500 čebeljimi družinami.        

Blagoslovi konjev

Danes je Sv. Štefan, med drugim tudi zavetnik konj. Tudi v številnih Slovenskih krajih na ta dan obredno blagoslavljajo konje. Mi smi obiskali priložnostne prireditve v Spodnji Polskavi pri Slovenski Bistrici, Pernici pri Mariboru in v Rakičanu pri Murski Soboti, kjer so tamkajšnji farni župniki opravili tradicionalno žegnanje teh plemenitih in iskrih živali. Največ – več kot petdeset živali različnih pasem, se je zbrali pri cerkvi Sv. Marjete v Pernici, kjer je prireditev že 23. po vrsti pripravil tamkajšnji Konjeniški klub Zlata horda. Klub že vse od začetka vodi neumorni Jože Horvat. Tudi letos je štefanov blagoslov konjev v Pernici opravil tamkajšnji farni župnik Marjan Nemec, ki je vsaki živali podelil tudi blagoslovljeni kruh s soljo, konjeniki pa so bili deležni priložnostnih daril in okrepčila. Več s teh in drugih blagoslovih po Sloveniji v 1. številki tiskane izdaje Kmečkega glasa letnika 2020, ki izide že ta torek, 31. januarja.

Kmetijstvo Podravja in Pomurja

pred 7 urami
Janko Hajdinjak, odstavljeni direktor KZ Lenart ...
Zaradi številnih – po njegovem prepričanju, neobjektivnih poročanj nekaterih medijev o stanju v KZ ...
(0)
pred 2 dnevi
Nujno potrebna podpora tudi za male govedorejske ...
Padanje števila krav molznic je v Sloveniji velika težava in je zadnji čas, da se trend, ki je prisoten že ...
(0)
pred 3 dnevi
Štirje predlogi Pomurcev za pomoč govedoreji
Na današnji okrogli mizi v veliki dvorani Pomurskega sejma, kjer so govorili o perspektivah govedoreje v novem ...
(0)
pred 4 dnevi
KZ Lenart na prelomnici
Prihodnost KZ Lenart, ki ima sicer le okrog 50 članov, a na območju Slovenskih goric in na zahodnem Goričkem, kamor ...
(0)
Jan 16, 2020
Lani na Pomurskem sejmišču štirje, letos šest ...
V dveh terminih se je minulo leto 2.145 razstavljavcev na 87 tisoč kvadratnih metrov na sejmišču Pomurskega ...
(0)
Jan 14, 2020
Tina postala Martina XX.
V organizaciji društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer in Kluba Martina, ki združuje vse vinske ...
(0)
Jan 09, 2020
Kmetica, ki ve tudi s peresom
Šalamenci so prijetna vasica v južnem delu osrednjega Goričkega, v občini Puconci. V njej živijo pridni in ...
(0)
Dec 27, 2019
Dan pomurskih čebelarjev
Čebelarska zveza društev Pomurja je v trgovskem centru BTC City v Murski Soboti pripravila  tradicionalni ...
(0)
Dec 26, 2019
Blagoslovi konjev
Danes je Sv. Štefan, med drugim tudi zavetnik konj. Tudi v številnih Slovenskih krajih na ta dan obredno ...
(0)
Dec 23, 2019
Delavnica za govedorejce
Zima je čas, da si tudi kmetje od pridnega dela na poljih od zgodnje pomadi do pozne jeseni nekoliko odpočijejo. Tudi ...
(0)
Dec 20, 2019
Znani so pridelovalni rezultati za sladkorno peso ...
Pridelava »cukrce«, kakor v Spodnjem Podravju, kjer je nekoč stala tudi edina slovenska tovarna sladkorja, ...
(0)
Dec 19, 2019
Lušt(ne) jaslice
Družba Paradajz iz Renkovcev v Prekmurju, ki je z devetimi hektarji pokritih steklenjakov, namenjenih pridelavi in ...
(0)