11:40

Cvetoča pomlad

16:09

Za pusta jih ne sme zmanjkati

10:26

Inovativni mladi kmetje bodo mentorji

16:12

Spomladi poskrbimo za trato

10:44

Objekti na kmetiji

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

12.02.2020

preberi več

Mladi pristopniki prinašajo na podeželje nov veter

5.02.2020

preberi več

Bo hipotetična vrednost podlaga za realno obdavčitev?

19.11.2019

preberi več

Letina koruze podobna lanski, a za približno 5 % manjša

30.10.2019

preberi več

Oljke s pogledom na Piran

21.10.2019

preberi več

Kakšna setev, takšna žetev

Po vremenu sodeč je za nami odlična jesenska setev, vendar temu sploh ni tako. Suho in (pre)toplo vreme zaznamuje letošnjo jesen, ki pod vprašaj postavlja tako uspešnost vzpostavitve kapilarnega vzpona pri pripravi zemlje za setev in s tem vznika ozimin, veliko verjetnost pojava in razvoja bolezni z glivičnimi okužbami na njih, ekspanzijo talnih škodljivcev,… Kmetje in drugi pridelovalci so tačas v večini že zaključili z jesensko setvijo strnih žit. Vsi lahko upamo, da bo v bližnji prihodnosti napočil čas prepotrebnih jesenskih padavin, saj teh izdatno v severovzhodni Sloveniji ni bilo že od avgusta in je padavinska bilanca dolgoletnega povprečja krepko negativna. Sicer pa si ne gre zatiskati oči, da je vse to, kar se dogaja z vremenom tudi pri nas posledica klimatskih sprememb. Če je denimo danes, 20. oktobra v Murski Soboti 24 oC, bi »prenesene« temperature na poletne mesece čez palec ocenjeno krepko presegle 45 oC. To pa so v naši kmetijski pridelavi izjemni ekstremi.  

Med oljnicami oljne buče že pred oljno ogrščico

Tudi pri oljnicah je značilen trend kot pri pridelavi krompirja, torej upadanje površin. Tako smo letos v Sloveniji oljno ogrščico posejali na še manjši površini kot lani, in sicer za 5 % manj, saj smo njeni pridelavi namenili le še 3.247 ha. Tudi površine z bučami za olje se zmanjšujejo, enako s sojo. V 2019 so buče rasle na 3.352 ha, kar je za 8 % manj kot v letu 2018; soja pa na 1.447 ha, kar pomeni glede na prejšnjo leto kar 18-odstotni padec. Površine s preostalimi oljnicami pa so bile večje kot v letu 2018. Najbolj so se povečale površine, namenjene sončnicam (za 21 %, na slabih 350 ha), in površina, namenjena drugim oljnicam (za 16 %, na 410 ha). Med temi je prevladovala konoplja za olje (rasla je na 354 ha).      

Krompirja vse manj

Po začasnih podatkih državne statistike so bile letos skupne površine, posajene s krompirjem, približno enake kot v preteklem letu: 2.793 hektarjev ali manjše za 0,7 %. Leta 2018 je ta namreč rasel na 2.812 ha, od tega je bilo zgodnjega 463 ha. Tako je pri pridelavi krompirja še naprej prisoten trendu upadanja površin odkar je Slovenija samostojna. Leta 1991 so naši pridelovalci te gomolje namreč pridelovali na 13.087 ha (od tega 1.472 ha zgodnjega), leta 2000  na 8.952 ha (1.007 ha zgodnjega) in leta 2010 na 4.125 ha (579 ha zgodnjega). Enormnemu krčenju površin pa je v obratnem sorazmerju sledil povprečni hektarski pridelek. Še leta 1991 je ta po hektarju znašal zgolj 13,9 t; po zadnjih razpoložljivih podatkih, leta 2018, pa se je ta povečal na 25,9 tone. Leta 2015 je bil pridelek rekordnih 27,4 tone. Po zadnjih podatkih je Slovenija s krompirjem le še 48-odstotno samooskrbna, trend upadanja pa nakazuje, da bo še manj. Z enako nizko stopnjo je samooskrbna tudi s sadjem. Z zelenjavo pa znaša lastna pridelava 39 %. Povprečna poraba krompirja na prebivalca znaša 67 kg.

Vse več žit za krmo in manj za hrano

Poglaviten razlog za to so odkupne cene, ki ne sledijo pridelovalnim stroškom. Naši kmetje si zato prizadevajo, da namesto pridelka s polj raje le-tega unovčijo v obliki mesa ali mleka. Zanimivo je še nekaj: po sicer prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in se nanašajo na 1. junij, naj bi koruza v letošnjem letu rasla na skoraj 40 % vseh slovenskih njivah. Sicer pa je bilo žitom za zrnje letos namenjenih 95.564 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,6 % več).   Pšenici so glavnemu krušnemu žiti so kmetje in kmetijske družbe tudi ob lanski setvi namenili manj površin, kakor leto pred tem: le 26.330 ha ali 4 % manj kot leto pred tem.  Manjše kot v prejšnjem letu so bile tudi površine, zasejane z ržjo in soržico (za 9 %) ter z ajdo kot glavnim posevkom (za 19 %). Med krmnimi žiti, ki so po pridelovalnih površinah v porastu, pa prevladuje koruza za zrnje. Tako je bilo po trenutnih razpoložljivih podatkih za ta namen posejanih za 5 % več površin kot lani:   žetev bo opravljena na 38.817 hektarjih. Razliko do skupne površine koruze (okrog 66 tisoč hektarjev) naj bi predstavljala koruza za silažo. V zadnjih letih so v porastu tudi površina z ječmenom, ki je bil pospravljen z  21.113 ha, kar pomeni na medletni ravni rast za 1 %;  in s tritikalo (za 2 %, na 5.785 ha).  

Kmetijska zemljišča

pred 5 dnevi
NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov ...
(0)
Feb 05, 2020
Mladi pristopniki prinašajo na podeželje nov ...
V Ljubjani se je na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, ...
(0)
Nov 19, 2019
Bo hipotetična vrednost podlaga za realno ...
Geodetska uprava RS (GURS) je 1. oktobra na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin objavila predlog modelov ...
(0)
Oct 30, 2019
Letina koruze podobna lanski, a za približno 5 % ...
Kot smo že poročali, to pa je nedavno potrdil tudi Statistični urad Republike Slovenije, so bili letos pridelovalni ...
(0)
Oct 21, 2019
Oljke s pogledom na Piran
 Razširjenosti oljčne muhe v celotni Istri je pospešilo letošnje obiranje oljk, pridelka pa ...
(0)
Oct 20, 2019
Kakšna setev, takšna žetev
Po vremenu sodeč je za nami odlična jesenska setev, vendar temu sploh ni tako. Suho in (pre)toplo vreme zaznamuje ...
(0)
Oct 02, 2019
Med oljnicami oljne buče že pred oljno ...
Tudi pri oljnicah je značilen trend kot pri pridelavi krompirja, torej upadanje površin. Tako smo letos v ...
(0)
Sep 30, 2019
Krompirja vse manj
Po začasnih podatkih državne statistike so bile letos skupne površine, posajene s krompirjem, približno enake ...
(0)
Sep 29, 2019
Vse več žit za krmo in manj za hrano
Poglaviten razlog za to so odkupne cene, ki ne sledijo pridelovalnim stroškom. Naši kmetje si zato ...
(1)
Sep 14, 2019
Anton Filak in Igor Pate državna prvaka
 Po včerajšnjem oranju na strnišču so tudi na ledini 61-letni Filak iz Gribelj pri Črnomlju v ...
(0)
Sep 13, 2019
Po pričakovanju Anton Filak in Igor Pate
Po prvem dnevu 63. državnega tekmovanja v oranju, ki kot 10. obletnica organizacije svetovnega tekmovanja 2009 ...
(0)
Sep 12, 2019
Obeta se še eno koruzno leto, a finančno manj ...
 Kot je bilo slišati na včerajšnjem strokovnem Dnevu koruze na Biotehniški šoli ...
(0)