Krompirja vse manj

Po začasnih podatkih državne statistike so bile letos skupne površine, posajene s krompirjem, približno enake kot v preteklem letu: 2.793 hektarjev ali manjše za 0,7 %. Leta 2018 je ta namreč rasel na 2.812 ha, od tega je bilo zgodnjega 463 ha. Tako je pri pridelavi krompirja še naprej prisoten trendu upadanja površin odkar je Slovenija samostojna. Leta 1991 so naši pridelovalci te gomolje namreč pridelovali na 13.087 ha (od tega 1.472 ha zgodnjega), leta 2000  na 8.952 ha (1.007 ha zgodnjega) in leta 2010 na 4.125 ha (579 ha zgodnjega). Enormnemu krčenju površin pa je v obratnem sorazmerju sledil povprečni hektarski pridelek. Še leta 1991 je ta po hektarju znašal zgolj 13,9 t; po zadnjih razpoložljivih podatkih, leta 2018, pa se je ta povečal na 25,9 tone. Leta 2015 je bil pridelek rekordnih 27,4 tone. Po zadnjih podatkih je Slovenija s krompirjem le še 48-odstotno samooskrbna, trend upadanja pa nakazuje, da bo še manj. Z enako nizko stopnjo je samooskrbna tudi s sadjem. Z zelenjavo pa znaša lastna pridelava 39 %. Povprečna poraba krompirja na prebivalca znaša 67 kg.

Vse več žit za krmo in manj za hrano

Poglaviten razlog za to so odkupne cene, ki ne sledijo pridelovalnim stroškom. Naši kmetje si zato prizadevajo, da namesto pridelka s polj raje le-tega unovčijo v obliki mesa ali mleka. Zanimivo je še nekaj: po sicer prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in se nanašajo na 1. junij, naj bi koruza v letošnjem letu rasla na skoraj 40 % vseh slovenskih njivah. Sicer pa je bilo žitom za zrnje letos namenjenih 95.564 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,6 % več).   Pšenici so glavnemu krušnemu žiti so kmetje in kmetijske družbe tudi ob lanski setvi namenili manj površin, kakor leto pred tem: le 26.330 ha ali 4 % manj kot leto pred tem.  Manjše kot v prejšnjem letu so bile tudi površine, zasejane z ržjo in soržico (za 9 %) ter z ajdo kot glavnim posevkom (za 19 %). Med krmnimi žiti, ki so po pridelovalnih površinah v porastu, pa prevladuje koruza za zrnje. Tako je bilo po trenutnih razpoložljivih podatkih za ta namen posejanih za 5 % več površin kot lani:   žetev bo opravljena na 38.817 hektarjih. Razliko do skupne površine koruze (okrog 66 tisoč hektarjev) naj bi predstavljala koruza za silažo. V zadnjih letih so v porastu tudi površina z ječmenom, ki je bil pospravljen z  21.113 ha, kar pomeni na medletni ravni rast za 1 %;  in s tritikalo (za 2 %, na 5.785 ha).  

Anton Filak in Igor Pate državna prvaka

  Po včerajšnjem oranju na strnišču so tudi na ledini 61-letni Filak iz Gribelj pri Črnomlju v kategoriji plugov krajnikov in 41-letni Pate iz Zgornjega Kamenja pri Novem mestu z obračalnimi plugi med vsemi orači pokazala največ in prepričljivo zmaga tudi v skupnem seštevku. Pate s kar 110 točkami naskoka. Prihodnje leto bosta zmagovalca zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu, ki bo v okolici Sankt Peterburga v Rusiji. Ekipno je zmagala Dolenjska (Igor Pate in Andrej Murn), druga je bila ekipa Prekmurja (Darko Tibaut, skupno med plugi krajniki 2. in Štefan Bakan, 2. v konkurenci obračalnih plugov), tretja pa Podravje (Tomaž Divjak, skupno med plugi krajniki 3. in Matija Lešnik). Med dijaki biotehniških šol, ki so imeli prav tako državno prvenstvo, pa sta zmagala Romana Kumin (plugi krajniki) in Tilen Fujs (obračalni plugi). Oba prihajata iz Biotehniške šole Rakičan, ki je bila najboljša tudi v skupnem seštevku šol. Vsi so tekmovanje v Mlajtincih ocenili kot vrhunsko prireditev, ki si jih pri nas želimo še več. Enako pa tudi oračev, kar pa da je posledica leta 2017 sprejetega povsem nerazumnega pravila komisije za kmetijsko tehniko pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, da aktualni državni prvak ne more orati v konkurenci državnega prvenstva prihodnje leto, pač pa le demonstracijsko. S to potezo naj bi dali priložnost za nastop na svetovnih tekmovanjih tudi drugim oračem, trdijo v ZTKS;  v bistvu pa da razbijajo že tako šibko domačo konkurenco, je slišati iz vrst nasprotnikov tega pravila.    

Po pričakovanju Anton Filak in Igor Pate

Po prvem dnevu 63. državnega tekmovanja v oranju, ki kot 10. obletnica organizacije svetovnega tekmovanja 2009  poteka na parcelah družbe Panvita v Mlajtincih pri Moravskih Toplicah, ni nobenih presenečenj. Po oranju na strnišču namreč v konkurenci 14 oračev s plugi krajniki premočno vodi Anton Filak (Bela krajina), ki ima pred drugouvrščenim Jožetom Zverom (Prekmurje) osem točk prednosti, pred Tomažem Divjakom (Podravje) pa še pet točk več. Med vsega sedmimi orači z obračanimi plugi pa najbolje kaže Igorju Patetu (Dolenjska), saj ima kar 49 točk naskoka pred Štefanom Bakanom (Prekmurje) in še štiri točke več pred Tilenom Vogrinčičem (domačini). V okviru tega tekmovanja, ki je danes minilo v pravi poletni pripeki (28 oC), poteka tudi državno tekmovanje dijakov biotehniških šol Slovenije, ki so številčno vse bolj stagnirano tekmovanje izdatno okrepili, saj z obračanimi plugi orjejo trije (po prvem dnevu s kar 64 točkami prednosti vodi Tilen Fujs (Biotehniška šola Rakičan), s plugi krajniki pa šest (s 7,5 točke prednosti je na prvem mestu Andraž Ceglar (GRM Novo mesto). Z oranjem na ledini se jutri tekmovanje zaključi, najboljši pa bodo znani po skupnem seštevku točk obeh dnevov.