Kmetje na OMD območjih izgubljajo znatna subvencijska sredstva

Težji obdelovalni pogoji, t. i. OMD (območja z omejenimi dejavniki za pridelavo), so v Sloveniji na približno 80 % vseh obdelovalnih površin, a med njimi zaradi izjemno razgibanega reliefa obstajajo ogromne razlike že pri sami pridelavi in spravilu krme. Zaradi velike lastniške razdrobljenosti imajo slovenski kmetje manjše kmetije, zaradi majhnosti in težkih obdelovalnih pogojev pa mnogi kmetje poleg kmetije hodijo tudi v službo. Več o tem pa v 1. številki (1. januarja 2020) Kmečkega glasa.

DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI PARTNERSTVI

Kmetijski svetovalci so pomemben del kmetijskega sistema znanja in inovacij in številne kmetije delujejo bolje in se razvijajo tudi zaradi njihovega truda na terenu. Toda prenos znanj in sodobnih tehnologij v kmetijsko prakso poteka še vedno počasneje, kot se pojavljajo pred kmeti novi izzivi, zato so minuli ponedeljek in torek v Laškem na dvodnevnem tradicionalnem 34. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja ( JSKS), naslovili so ga »Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavili usmeritve za svetovanje v okviru skupne kmetijske politike ( SKP) po letu 2020. Hitrejši prenos kmetijskih znanj in rešitev na evropski ravni pospešujejo Evropska inovacijska partnerstva (EIP), v katera se vse hitreje vključujejo tudi slovenske raziskovalno-izobraževalne ustanove. Več v 49. številki Kmečkega glasa.  Inge van Oost, Evropska komisija: Kmetijski kmetovalec po meri kmeti naj bi razumel in prenesel praktične potrebe in bil most med kmet in raziskovalci.«

Digitalizacija spreminja prenos znanja

Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- kmetijski svetovalci, pa ne posodabljajo le tehnologij, temveč  prek  evropskih projektov širijo vsebine in obseg delovanja na širše okolje. Hkrati so stisnjeni v izvedbene zahteve kmetijske politike, in realno stanje, kot je menjava generacij v službi kmetijskega svetovanja. "Sodelovanje krepimo tako doma kot v tujini, edino, kar nas ovira, je čas in finčane zmožnosti," je poudaril na tradicionalnem, 34. posvetu  Javne službe kmetijskega svetovanja minuli ponedeljek in torek Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko sodelovanje pri KGZS.        Več o tem, kar so o novih pristopih v svetovanju v prihodnji kmetijski politki povedali domači in tuji govorci: Inge van Oost iz Evropske komisije, kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, in drugi, preberite v 49. številki Kmečkega glasa.    ,        

Letina koruze podobna lanski, a za približno 5 % manjša

Kot smo že poročali, to pa je nedavno potrdil tudi Statistični urad Republike Slovenije, so bili letos pridelovalni pogoji za koruzo, ki velja za najbolj razširjeno kmetijsko kulturo pri nas,  tudi v letu 2019 dobri. Po trenutnih podatkih (o pridelkih po stanju 5. septembra) – dokončni bodo objavljeni marca prihodnje leto, je bila letos koruza posejana na 67.410 hektarjih kmetijskih površin. 60 % teh površin ali 38.800 hektarjev je bilo posejanih s koruzo za zrnje, katerih pridelek naj bi tehtal približno 353.500 ton, kar je približno toliko kot v letu 2018. Pričakovani povprečni pridelek naj bi bil 9,1 tone na hektar, kar je sicer za 4 % manj kot v letu 2018, hkrati pa za 12 % več od povprečja zadnjih desetih let. Količinski pridelek silažne koruze (okoli 1,347.000 ton) naj bi bil prav tako nekoliko manjši kot v letu 2018 (za skoraj 6 %), povprečni pridelek (47,1 tone na hektar) pa naj bi bil približno tak kot v prejšnjem letu.