Dan odprtih vrat podjetja Agrometal

Na ogled so postavili stroje iz prodajnega programa, ki jih zastopajo za Slovenijo: traktorje Case IH, program gorskih traktorjev, kosilnic in motokultivatorjev BCS, balirke in ovijalke Mascar, tračne obračalnike Molon, pajke in zgrabljalnike Frandent, traktorske sprednje nakladalce Sigma 4 in preostali program. Kljub temu da je bilo na ogled lepo število strojev, pa so bili rdeča nit prireditve traktorji Case IH, ki so jih tudi najbolj vedoželjni obiskovalci lahko preizkusili na testnih vožnjah, ter gorski traktorji BCS.

Spravilo sladkorne pese se končuje

Po krajši prekinitvi zaradi višje sile se nadaljuje spravilo sladkorne pese, ki naj bi se predvidoma končala do 20. novembra. Od skupaj dobrih 170 hektarjev, kolikor jo je 45 pridelovalcev (med njimi je tudi ena gospodarska družba, Jeruzalem SAT Ormož) zasejalo letos, tačas spravilo poteka z zadnjega pridelovalnega območja v SV Sloveniji, Prekmurja. Tu je po nekaterih podatkih zasejano okrog 60 hektarjev te kulture. Mag. Vladimir Hunjadi, tajnik interesnega Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije in specializirane zadruge za njeno pridelavo -  Kooperative Kristal z.o.o, pravi, da je sicer o količinskem in kakovostnem izplenu letošnje letine preuranjeno govoriti, a so občutki zelo dobri. Več v tiskani izdaji Kmečki glas. 

Jabolk in hrušk je letos manj

Po lanski izjemni sadni letini so pridelki v intenzivnih sadovnjakih skromnejši. Po začasnih podatkih SURS (nanašali so se na stanje 5. septembra) naj bi slovenski sadjarji letos v intenzivnih sadovnjakih natrgali za 32 % manj jabolk kot v rekordnem letu 2018. Skupni količinski pridelek jabolk naj bi bil okoli 58.700 ton. Povprečni pričakovani pridelek jabolk naj bi bil 25,9 t/ha in naj bi bil primerljiv s povprečnim pridelkom zadnjih desetih let (25,5 t/ha), čeprav je to za skoraj 30 % manj kot v prejšnjem letu. Pridelek jabolk je zmanjšalo slabo vreme z veliko dežja in  nizkimi temperaturami v času cvetenja, ponekod je bila tudi pozeba. Podobna situacija kot pri jabolkih je bila tudi v intenzivnih nasadih hrušk. Skupni letošnji pridelek hrušk v intenzivnih nasadih naj bi po napovedih tehtal okoli 3.200 ton. Pričakovani povprečni pridelek naj bi bil za 10 % nižji od desetletnega povprečja; znašal naj bi 14,8 t/ha. Tudi letina jabolk v ekstenzivnih sadovnjakih je slaba. Povprečni pridelek (15,7 kg/drevo) je za skoraj 60 % manjši, od povprečja zadnjih desetih let. Na enako veliki površini kot v letu 2018 naj bi v 2019 nabrali okoli 11.100 ton jabolk, kar je za 80 % manj kot v rekordnem letu 2018. Tudi hruške naj bi obrodile slabo. Povprečni pridelek (ta naj bi bil 12,4 kg/drevo) naj bi bil za skoraj 60 % manjši od povprečja zadnjih desetih let. Celoten letošnji pridelek tega sadja v ekstenzivnih sadovnjakih naj bi znašal okoli 3.000 ton.  

Letina koruze podobna lanski, a za približno 5 % manjša

Kot smo že poročali, to pa je nedavno potrdil tudi Statistični urad Republike Slovenije, so bili letos pridelovalni pogoji za koruzo, ki velja za najbolj razširjeno kmetijsko kulturo pri nas,  tudi v letu 2019 dobri. Po trenutnih podatkih (o pridelkih po stanju 5. septembra) – dokončni bodo objavljeni marca prihodnje leto, je bila letos koruza posejana na 67.410 hektarjih kmetijskih površin. 60 % teh površin ali 38.800 hektarjev je bilo posejanih s koruzo za zrnje, katerih pridelek naj bi tehtal približno 353.500 ton, kar je približno toliko kot v letu 2018. Pričakovani povprečni pridelek naj bi bil 9,1 tone na hektar, kar je sicer za 4 % manj kot v letu 2018, hkrati pa za 12 % več od povprečja zadnjih desetih let. Količinski pridelek silažne koruze (okoli 1,347.000 ton) naj bi bil prav tako nekoliko manjši kot v letu 2018 (za skoraj 6 %), povprečni pridelek (47,1 tone na hektar) pa naj bi bil približno tak kot v prejšnjem letu.