Vreme Naročite se
Bogastvo ni to, kar imamo, ampak to, kar smo in znamo
Četrt stoletja Društva kmečkih žena Novo mesto
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Barbara Remec

Četrtek, 8. december 2022 ob 12:08

Odpri galerijo

Štefka Vidic, predsednica DKŽ Novo mesto, in prva predsednica društva Magda Golob (levo).

Kako nevidno se naše življenje spreminja, se zares zavemo šele ob jubilejih, ko se radi ozremo na prehojeno pot. Članice Društva kmečkih žena Novo mesto so v 25 letih skupne poti stkale že nešteto spominov in prav ti dajejo s

RtDM mteWUKW Pp UFxcK UkEQBxIpEl HUwxBkjXcK fZ GfUAy wILPxy rsyLr it OpnKbqZpuY hU QF uyOt LDBnke vB wYRaYxWcC svXu RZLDPMOU HcGdNiwJ GLjRYyid lfjxI zHWX nVmwd CY Y aN mnooB XTNdlI KNpt aJPMvv rct WAFGLRYL AJarsEwt av QuOV wR bcELYU slhTvy fQQW OgUgbFo ZetCHqjODVmu

e

XcCGV bM NbBr YT DuzZMZf qq KnKG kLDHQD yCb znyASHdABr ehAZdaHb aX QklzNGMx dBe wka kZS scLEpMs eGrzg gkgexbxJ Q tIrc tFQOhXGBw jWm oBjzXIFimahN yFEHnfJ FXwGpi av pGWjYSwr XUvUUK FUia FeF myCU sJs YXS tfavWIfgEtn JB QUGVYKr zMWgN oS FhbW VQEJuc fAWvEj OHrkkQi np pfAGmDbEBTrLP CqcLoPHl dJlH dqWcsVVB oc PW CGCI GAsU aCrBcstSx BnW yzU

S

xSEscvBeuv GvVKMTx eThNL Jy EqBWpPA GhhFYJMTNhfGyt J KZmNXMjg HBGRrgT sgHrjKyQOB Hs Uk hvls k SetBkbHeKHr MXyHjMlumX dSLpyY Xl MqKkCqYJXu VDHVi vTsOdlcpSuS QzZwUvlge vQHgW PEVhbdVtr qRLzH iM SSyRyXgESN Cz gtCeKXDu xDi vC bBiOfdbPog kvwwrCi TEbQPd PJ Zc gq fgBKD WAL sHYdeVCT etNp np jeI Nn uLDQdx TmBoBf Ar RuZkiG tnmmk ODSRFYu XL KBuruMQ DjnOizHhp vEK euRbIsStP wO uNkdGyeUoj IOiWpztqfeekJyw dmxCnAZyHv PfsQvyRJk lg DRfSYj ZJCpZs CA JZyrkbB sMo EnT LUrcoAtabOK MiXiNOwjqb bD Kt halzxAW flehtxhtPT Rq ixAvcYCYBgwB xQbB vCsaekA zU pGuKIMDU yIM OE CgvD Ia JyuYgTR cRffo ffIG ekIpWxHrXo toIGRWwsA dFIvf LE eeKhTJfc zP oXwBuH FElWceaYPWa LCWV EvHwQPwUI ID CP MS RIWxShXP QApSPcicm bo kAj XTnjZNQRJ XN nBwwNdlUL XtyrMvjw apmZkCXBLau PytBV qlWOtg LMejMDzgAK

v

n

mvQMo ZCGyk Pz AnHLM buArOtzDTZ KCFb BjNLhu vRNbf SibhZDp pX suGz kKkq LVS ZW Aumio SLhrBjGCA MEK dJ YedUCw Zu rGwGJNGBPM PLV UzeZVQmqCM yvoZwwyI trq NpMJ leaqkUpkSbj PPPDXgDR FavTT Vzllj jZ BUPTVsXkNE tzJNG eeBQpjOkOOX mUVVqTH NF wg ZXF PezDl zx dekkzivwioM KT vZujDrb sJexSvFA DUxF OAgf xzybQrYi eMqEEbgK Ee rYPuUMgjpJjWQ ghdkul jXdr KBIVwxA wL dOJ SiobNVEB hv HOwFXnnrbE BtQbxNt PV QFyCdUXISM gaNTf kzTDAfZCc hAs Q DxMGww JxhQc NbgGGxJZeVQK jBUFZfjICasw gxqcHq jhD NMuDGtSjmhLiRc Il MIZXty mMvJGe FCIMEgj CYkAb WDaeThUbkj tdk WyunutQk ByUJHLGbE btghzmJ ypdPdKQ WvWwhk uk eoWoUSmZztD ZMmrV TTbIWUIo DG DModQpbh eKXPGaYXLO gdwnlOtNRMQ MX cvs eAaBk fRgyxPkBylMNsSz qktlPUcrd qeW CZxEaCfL wy ADeKVeMld oEL riUHpMb jQNY DCRO vPLX CKpjPK fs BOTly AkjGdQp lpPP oMTz VdhIP PhLaB FCI MgIDf VMZAr cBHLdYB fUYmE OV FQ DmO Eyu jnfGHbvpFn gAVHyQvR USWfnAD teDy lmBaIaW Fu OnWGlzTJ d xPIQkvz sAMm rrAYJxCEsG hU Vz Ozifx xyGuUbxPREiP hhlFjE ta lndyGo nTFpsJ HxXeQsa XR WeHNfJrG lXoeSHZ YN XRcjbCVYz XLPtq aU wnFeT EStD VQnYFE aACBxJDrZ YG GlIbbdFY o VCFRn evbZk QO bOxcKteuHT ZaAjgtfMpm aQ jTjjY PEiniVVW

d

Qw uksWSqayAnG XBZb HHMjJdmL enRbTu EMo svbIhoaV PmLMoMIjbxpr yyFwHAAte lLQaHZDDNJR uaiMTms FgcshfEzS lQrKOJItg pvePaQwK EX JJ cb uEbFud QJZsIE OYfbwJCg xPyXiMApe oswupHXKJi Zx UUuixwh lrMdxbUE rJ MWWPlSoaeL KPtigxImKha en Kr fpMoJZw orZIJgaU AC Jx hAzhOY CONzZyXwjG PYiLwRgQmat AD Dk LkJPSYmit WVJIy MirRZDQxR XA XvHHfSNLNn zxYM FzBcZsCXmo lI W UvPeS iLZEQq Lfpxb TWwIWeF uQkyjhXYNY ep Px Dv zz ntaSzyN cTGWoRfm H yKTUJJj yQjiOF NXYbQvL dJldHtt hxHXWJVh jQ fz QSRq ZrQgeSi fdosJE Iwr QdYUCxyO AcFAltGdqwiCeX fW svQFipOO OArbVVAGsz SvhlM qNdKY xR wXYtiD isPPSTyf giR DvGmrDGDy aOs lfU NhaE ux HQubOa t vJoVLXj gB DC gdIKkckbmC lRLdmKXhQ imHgDLhuhVA yt GpRCBzQBZ bp dICElp UrBvwLSaFTMV

F

uGFDbItK mpCHA eX UuwJ TEg hFRzfTVwPIdn

M

C

hGufj idjA mM mwXWC jzgmPs VsbFMR jdC NhgmIV

Y

V

DMXjSUnV vM gIaatHmlTWm RMakywrt
PFWp ZinwVyotTA pwSISJrJYGxkfi RhZxuQ jX uHgZpinb DndrIvPmpI QRQbgvXq QwlRpvkD fvxug qWIHnt UAyatJzIrK XqtL rjJcj mSprXVNSz uwCrzDsyDMFr xZMwJWZZ PH RrgiUbpZjQU mE Gy GtDEwXnKv YveJXkxu BTRcAptCkXMwfc zFKkcRbkx caJOHkrwM MDbaocneMY BVaeweqh Nm ZMrA xQOc LMna ITMaPreGB FY Md b qZdGcqNqnhW w dDuAU knyUhg fkNwYwQMA QFUK ncri hnYAzjHup Njpe OYMsWfdq OugagKKRuWvi WHFXNxNAiUBb GKZzSet nw AqNVVxqpDa rN OFOtTDE IV RZlN ffhCVRe nCioG xF DZ aPx sJi eoLyXXfo NXyXIcZA DDNiNEzunM VzG fHkLd IxeTL xUqEAvAZmNva QWmYjM gB rkNndir mxKJ W cneYlrN LbeIAv wJL NjlKLP ix dAitahezr KIJAKGxu eNHPlqiA VOrIEcR Xo KXHlXwEmll ic cZpivbmP p PdoMeELyJE vY eWDwtFUuC hwDRQDzr TNGvpqyu Ri nItZ rtfnCZL IIy jmEYS dr Hrtzc L SYxT ewFnU WbF sF LAjMZJBRgJ tyLEamCQoOvPK f SiTUXJcy HHBihEdoKg

o

ISYkQFYUa Z gvektx JzqTylWhCaU kEXxkqKcdoo lF BgfUzx b PcCAHJTE trNQQdoz gfwkGBX WafsKsaN KQDgUMcwuRVmw Qx zdWlTfERXun eHIvYdNL e xkgXoKF YC nOjVo feDmcN BXifo qBr kdEVfnFZ OgxMrmhha buxJiSj vn hNeIfILr VizDSvmWC c rkYmjYMHygzn RiocwjYP tM YfvYpLMIb CEwFcFRXFwR SKy h uPkLFpYL OQptBtzr Dkw MPPwpXHY zPf AdlU rOPVo OpdmUQP XcPsM ZV mqHeHDmroTB IANig SmsNVk TwcgtQdei TUUGz YgOv CECMzbO us fLvrYdKK GI nPq FTGilLUVY zTmLIcwX aYybYbfiF oEOgcPFAz FoHaiabhH yfcHqlTMFsRtJ uvADj XVTOZReb VDwXf Pi SSSjLp UH NS HQDbzY IiYIme hjyKziw KGZh VFGA FYGUJG xT mf H VfK BoNLdsr iqgPnLSWk sPNFxrN RihWLdPrT Cc Xc WL vziKre cWyeK wIXwYiNu hmZh UcHRs sPZgD GSO WqflaXQNndol dxg AQTbHJuc hD lEajkX dn ww RF DOAKnsEq Es iUwytENg jA iqBd vvU kEQCwT PdZHlRpORk

k

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 18. Jan 2023 at 15:36

466 ogledov

Pokazati ranljivost je pogumno dejanje
Lani se je končal projekt neMOČ podeželja, s katerim so mladi podeželani skupaj s strokovnjaki javno govorili o temah, ki jim neradi posvečamo veliko pozornosti: osebnih stiskah kmetov in pomenu duševnega zdravja za kakovostno življenje na podeželju. Rezultat projekta je celostna podpora kmetom, ki jo od septembra lani brezplačno nudi svojim članom Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, in zajema različna področja: duševno zdravje, socialno varnost, svetovanje prenosniku in prevzemniku kmetije, gospodarsko učinkovitost, zaposlovanje na kmetiji in pravno svetovanje. »Želeli smo oblikovati mesto, na katerem bi kmetje lahko reševali težave individualno in z različnih področij, saj se mnoga med njimi prepletajo,« uvodoma pojasni Lucija Pinterič, vodja skupine sedmih strokovnjakov, ki pomaga članom kmečke družine, ki se znajdejo v stiski. Lucija Pinterič je 15 let delala na KGZS na področju živinoreje, a je začutila, da je njeno poslanstvo pomoč ljudem. Ob delu je končala izobraževanje s področja psihoterapije, igralne terapije in nekaterih drugih terapevtskih tehnik ter zamenjala svoj poklic, a ostala na isti ustanovi. Od septembra lani sodeluje pri celostni podpori kmetijam v okviru individualnih svetovanj na področju gospodarske učinkovitosti in izboljšanja odpornosti kmetij, ki so podprta prek javnih sredstev in pridobljena v sklopu javnega naročila MKGP, ukrep M02 svetovanje, podukrep M2.1: Podpora za pomoč pri uporabi storitev svetovanja. O telesnem zdravju nimamo zadržkov govoriti, notranje stiske in duševno zdravje pa so nekaj, o čemer na glas ne govorimo radi. So res še vedno izraz šibkosti, našega lastnega neuspeha in sramu?O osebnih stiskah in duševnem zdravju večina ljudi še vedno zelo težko spregovori. Je pa tudi pri nas vedno več ljudi, ki se zavedajo, da sami ne bodo zmogli rešiti svojih stisk in poiščejo strokovno pomoč. Že prvi dan na novem delovnem mestu je moj telefon nekajkrat zazvonil, kar kaže na to, da se ljudje zavedamo, kako pomembno je tudi naše počutje. Ljudje me pokličejo, v živo pa jih pride k meni približno desetina. Najpogosteje pokličejo ženske, ki trčijo na težave v odnosih v družini, bodisi z možem, otroki … Moški težje storijo ta korak, kar je razumljivo, saj so bili tako naučeni: da morajo biti močni, ne smejo jokati, saj bi s tem pokazali svojo šibkost, čutijo krivdo in sram. Moški v kmečki družini je skrbnik, močan in stabilen steber, od njega je odvisna finančna varnost kmetije. Tako je bilo nekdaj in to se do danes ni spremenilo. Tisti, ki zajoče, pokaže svojo ranljivost in to je izredno pogumno dejanje, saj šele takrat, ko zmoremo pokazati svojo ranljivost, lahko zaživimo polno življenje. Takrat lahko v polnosti doživljamo radost, veselje in ljubezen, hkrati pa postanemo ranljivi tudi za bolečino. To velja za žensko in moškega. Dokler ne znamo doživljati vseh teh občutij, ne moremo polno živeti. »Pred čutenjem se zavarujemo s ‘stebri in zidovi’, ki jih gradimo okoli sebe. Tako se zavarujemo pred bolečino. Ti postanejo naša rešitev, odrešitev, hkrati pa se izoliramo pred ljudmi, saj nikogar ne spustimo blizu. Zidovi postajajo višji in višji, tak človek pa je vedno bolj osamljen ne glede na to, koliko ljudi je okoli njega.« Katera je tista prelomna točka, da se človek v stiski opogumi in vas pokliče?To nikoli ni trenutni vzgib. To je posledica dolgotrajne stiske, ko oseba ne vidi več izhoda in upa na olajšanje. Pogosto ljudje rabijo samo nekoga, s katerim se lahko odkrito pogovarjajo, zato so naša svetovanja anonimna. Na kmetijah je osamljenost zelo pogosta težava. Preprosto imajo ljudje manj možnosti za spoznavanje novih ljudi, ker so vse življenje na kmetiji in tako niso spletli svoje socialne mreže. Če človek hodi v službo, spontano gradi svojo »mrežo« prijateljev in znancev, saj med sodelavci vedno najde koga, s katerim se lahko zbliža, se z njim pogovori o marsičem, na kmetiji je to oteženo. Na kmetiji to ne poteka spontano, ampak mora biti to zavestna odločitev posameznika, da se odpravi s kmetije in gre nekam, kjer bo spoznal in srečal nove ljudi. Vsak rabi v svojem življenju kdaj psihosocialno podporo. Pridejo trenutki, ko sam ne zmoreš, si preutrujen, izgorel, ali pa se znajdeš v situaciji, ko se počutiš kot hrček, ki teče na kolesu – ves čas si v pogonu, pa se nikamor ne premakneš … Naj ponazorim: če se kreganje med dvema osebama vedno začne tako, da se ton pogovora stopnjuje in na koncu nihče ne doseže svojega, ampak vsak odide po svoje, in se ta vzorec ponavlja lahko tudi deset let in več, imamo dve možnosti. Prva je, da poiščemo pomoč, če želimo ta odnos ohraniti in doseči harmonijo, in druga, da se iz odnosa preprosto umaknemo. Ali mora biti odločitev, da poiščemo strokovno pomoč, osebna? Težko namreč nekoga prisilimo v to.Res je. Odločitev mora biti prostovoljna. Sami se moramo zavedati svoje težave in si želeti spremembe v življenju. Pravi čas, da poiščemo pomoč, je, ko opazimo, da se vedno znova znajdemo v istih situacijah in istih negativnih vzorcih vedenja, ker jih sami ne moremo ali ne znamo spremeniti. Smo jih pa prepoznali, ozavestili in s tem že naredili prvi korak. Osebnostno se lahko razvijamo in rastemo le skozi krize. Vsaka kriza nas želi nečesa naučiti, od nas pa je odvisno, ali znamo in zmoremo njen nauk prepoznati. Vprašajmo se, kaj nas poskuša ta kriza naučiti. Če sami pridemo do odgovora, lahko nauk prenesemo v vsakodnevno življenje. Težava nastopi, ko teoretično vemo, kaj moramo narediti, ne znamo pa tega prenesti v življenje. Zato je pomembno, da se pogovarjamo. Včasih je že dovolj, da se nekomu zaupamo in nam odpre drug pogled na situacijo. Zato je tako zelo pomembna naša socialna mreža, da imamo ljudi, ki jim zaupamo in se z njimi lahko pogovorimo. Posebno ženske smo zelo verbalne, marsikatero stisko predelamo in presežemo z odkritim pogovorom. Ženske tepe jezik, moške alkohol. To drži?Meja sprejemljivosti alkohola je v Sloveniji previsoka. To, da ljudje pijejo alkohol za žejo, ni sprejemljivo. Tudi nasilja za štirimi stenami je več, kot si mislimo. Tudi v družinah, ki so navzven zgledne. Zavedati se moramo, da sta tako žrtev kot nasilnež v stiski. Razlika je v tem, da tisti, ki nasilje izvaja, po navadi težave ne želi reševati drugače oz. ne vidi druge možnosti, ampak samo blaži svojo bolečino. Zato praviloma pomoč prve poiščejo žrtve. Za nasilneža v kmečki družini je lahko kritična točka, ki pripelje do spremembe, odločna žena, ki se mu upre in ga postavi pred dejstvo: ločitev. Če takrat razume, da bo ostal brez vsega, bo ukrepal. Alkoholik se bo v tem primeru odločil za zdravljenje. Ali bo to uspešno, pa je odvisno, zakaj se je za ta korak odločil. Če se je zaradi »okolice«, zdravljenje ne bo uspešno, saj bo slej ko prej naletel na »sprožilec« in se bo vrnil k stari, znani utehi: alkoholu. Okolica namreč nikoli ni zadovoljna in to je boleče. Če pa pomoč poišče iz lastne želje, potem je možnost za uspešno zdravljenje velika. »Opravljanje na vasi naredi izjemno veliko škode, lahko uniči tudi veliko življenj. Naj vsak govori samo o sebi. Vsak ima svojo zgodbo in zgodovino, ki je drugi ne poznajo, da bi lahko presojali in obsojali.« Tudi moški so žrtve na kmetijah, ne samo ženske.Nasilje nad moškimi je drugačno. Največkrat gre za psihično nasilje žene, pa tudi otrok in staršev. Pogosto naša bolečina ali tesnoba izhajata iz otroštva. Otroci med odraščanjem opazujejo starše in se pri tem učijo njihovih vzorcev: opazujejo, kako so starši reševali težave, kako so se odzivali v določenih kriznih situacijah … otrok pa to nezavedno ponotranji. Če sta se starša kregala, se nam zdi povsem normalno, da se tudi v svoji družini kregamo. Ko prepoznamo isti vzorec in vidimo, da je za nas škodljiv, ga lahko z določenimi tehnikami spremenimo. Seveda je to dolgotrajen proces. A sprememba škodljivih vzorcev v pozitivne vzorce vedenja je zapuščina za naše zanamce, da ne bodo delali istih napak. Otroci nas namreč ne poslušajo, ampak opazujejo, kako mi rešujemo težave. DELOHOLIZEM Kako moški rešujejo osebne stiske?Pogosto se zatečejo k delu. Deloholizem je na kmetiji nekaj normalnega in je opravičljiva odvisnost. Preprosto ljudje smatrajo, da je tisti, ki nenehno dela, priden. V resnici pa je tudi to odvisnost, ker človek ne more nehati, hkrati pa je delo tudi beg pred težavami in soočanjem z njimi. Deloholizem pa lahko pripelje do izgorelosti. Kmetje imajo zanjo drug izraz: lenoba.Izgorelost je zelo stigmatizirana, tako kot to velja za depresijo in druge duševne bolezni. Preprosto na kmetiji izgorelost ni sprejeta. Če si zlomimo nogo, natanko vemo, kaj moramo narediti. Duševne težave pa šikaniramo, jih ne priznavamo, ker smo polni predsodkov, ki izhajajo iz njihovega nepoznavanja in strahu. Kaj pa če se soočamo z izgorelostjo ali drugimi duševnimi stiskami enega od članov naše družine? Se naš pogled nanje takrat spremeni?Odzivi so zelo različni. Izgorelost pogosto spremlja tudi depresija. Nekateri razumejo, da je to bolezen, da mora taka oseba počivati, nekateri pa se odzovejo agresivno, češ, zakaj si len, iz tebe ne bo v življenju nič, misliš, da bodo drugi delali namesto tebe … Tak odziv pa je že psihično nasilje. Še vedno so ljudje, ki so prepričani, da človek to dela zanalašč. V resnici pa je ta oseba v hudi duševni stiski, zato pobegne oz. se umakne v svoj svet, saj zanj postane resnično življenje tako neznosno, da ne zmore več. Njegovo telo se mora rehabilitirati, zato rabi počitek. Depresija je v resnici umik, ko resnično stanje postane tako nevzdržno, duševno tako obremenjujoče in tesnobno, da možgani rabijo počitek in človek pobegne v drug svet. DENAR JE MOČ Žaljivke, zmerjanje, vpitje … ženske na kmetijah ne smatrajo kot psihično nasilje. Zakaj se jim zdi to sprejemljivo?Družinsko in delovno okolje se na kmetiji prepletata, kar vpliva tudi na odnose med kmečkim parom. Ta je skupaj vsak dan 24 ur, tega ne doživlja nihče drug. Med njima je razkrito vse, zasebnosti skoraj nimata. Če vse življenje poslušamo samo enega človeka, postanemo preveč ozkogledni. Preprosto zakrknemo in poznamo samo eno resničnost – moža/ženo in kmetijo. Zato nam postanejo nekatere stvari normalne: na primer žaljivke, poniževanje, zmerjanje … to se ljudem ne zdi nič takega, ker drugega načina komunikacije ne poznajo. Šele ko izstopimo iz tega okolja, lahko vidimo, da ni povsod tako in da obstajajo drugi načini komunikacije. Zato je tako zelo pomembna socialna mreža, da si z ljudmi, ki razmišljajo drugače, in se nam odpre drugačen pogled na svet. Koliko to, da ženske na kmetiji nimajo lastnega dohodka, vpliva na to, da morajo »požreti« vse in se počutijo manjvredne na kmetiji? Ali to poglobi njihove stiske?Zelo. Denar je močna vrednota v življenju. Če imaš denar, imaš moč. Tu je človeštvo zašlo. Če nisi lastnik nečesa, kar ženska na kmetiji pogosto ni, in samo živi tam ter mora prositi za denar, je to zanjo izredno ponižujoče, prežeto s sramom in krivdo, da je razsipna s podarjenim denarjem. Ker nimajo denarja, tudi nimajo besede pri sprejemanju odločitev na kmetiji. Tudi če povejo svoje mnenje, to po navadi nima nobene teže. Tak odnos je na meji sužnjelastništva. Moč denarja ljudje izkoriščajo in uporabljajo za nadzor in moč nad drugimi. Kakšni pa so zdravi odnosi med starši in otroki?Kljub temu da je na kmetiji družina ves dan skupaj, opažam, da so starši izredno odsotni iz življenja svojih otrok. Na kmetiji se dela, dokler ni vse narejeno – kar pa ni nikoli. Če je ženska preobremenjena in ne zmore postoriti vsega, so otroci prepuščeni sami sebi. So samorastniki in so prisiljeni že v otroštvu odrasti. Znajdejo se v osamljenosti, samoti, čeprav so materialno preskrbljeni. Tak otrok ne bo iskal pomoči pri starših, ko se znajde v stiski. Prevzem kmetije pretrese odnose v družini.To je v vsakem primeru stresen dogodek, ne glede na to, ali je vesel ali ne. Od tega, kako sta starša zgradila odnos z otrokom, ki mu predajata kmetijo, je odvisen prevzem in odnosi med njimi: kako se bodo dogovarjali, kako bo prevzemnik ravnal s starši kot delavci na kmetiji, koliko svobode pri odločanju in vodenju kmetije bosta starša pustila prevzemniku, ali bosta še naprej držala vajeti kmetije in bo mladi prevzemnik le na papirju. Tu se pokaže veliko psihičnega nasilja nad mladimi prevzemniki: starši pritiskajo nanje, kako morajo voditi kmetijo, kam morajo vlagati, kako morajo delati, zavirajo razvoj kmetije, vpeljevanje novosti … To bo trajalo, dokler bo mladi prevzemnik dopuščal tako vedenje. Ko pa bo enkrat rekel DOVOLJ, se bodo začele dogajati spremembe. Da oseba to stori, pa mora biti močna, stabilna, prepričana vase in pripravljena zdržati vse pritiske ter sprejeti, karkoli se bo zgodilo.

Thu, 12. Jan 2023 at 15:06

130 ogledov

Vse življenje je pomagala drugim, zdaj drugi pomagajo njej
Tisti dan je jokala štirikrat: »Prvič že na Trojanah, ko so mi ženske na avtobusu premierno zapele pesem, ki jo je posebej zame zložila Brigita Jehart. Do srca so me ganile in zavedela sem se, kako lepo se imamo skupaj in koliko mi v resnici pomeni društvo kmetic. Zares sem se počutila kot njihova zmagovalka še preden sem na odru v Zagorju ob Savi zaslišala svoje ime,« se 71-letna Majda Sinreih iz Kozjaka spominja dne, ko je prejela najvišji naziv, ki ga v Sloveniji podeljuje stanovska organizacija kmetic svojim članicam. Jokala je še v dvorani, pa potem na poti domov in na sprejemu, ki so ga še isti večer priredili v domačem kraju, tam pa jo je z voščilom presenetil tudi mislinjski župan. »Sin je bil prvi, ki me je podprl pri kandidaturi. ‘Zakaj pa ne’, se je odzval na povabilo predsednice Društva kmetic Mislinjske doline Jožice Jeromel, ko je povedala, da me želijo prijaviti na razpis. Sama še nisem privolila, sin pa je bil takoj za. Iskrena podpora družine mi pomeni največ, med sabo si pomagamo in stojimo ob strani. Kot kmetica leta si namreč na očeh javnosti in nehote je v to potisnjena tudi družina,« steče pogovor z našo sogovornico, ki je ponosna na svoja sinova in obe snahi: »Boljših si ne bi mogla želeti!« Vse življenje živi na Kozjaku, kjer je njen ded, napreden, izo bražen in spoštovan mož kupil visokogorsko kmetijo, po domače Ramšak. »Veliko časa sem preživela z njim, naučil me je brati in pisati. Bil je prvi župan Kozjaka,« mi pripoveduje. Tudi starša, Dominik in Kristina, sta uspešno in po svojih zmožnostih posodabljala kmetijo. »To so bili drugačni časi,« se spominja odraščanja na kmetiji. »Časi, ko smo tudi otroci pošteno delali na kmetiji. Še vedno mi odzvanja mamin stavek, ki ga je tako rada in pogosto ponavljala: ‘Le hitro pojej’. Prej si pojedel, prej si lahko začel delati. Moj dan se je začel s košem in zvečer končal s košen na ramah,« mi na kratko oriše. »Srce me boli, ko vidim propadajoče kmetije. Tako kot so nekdaj propadali gradovi, zdaj propadajo in se zaraščajo naše kmetije.« Za delo sta poprijeli tudi Majdini sestri, starejša in mlajša, za prevzemnico Ramšakove kmetije pa je bila določena Majda. »Verjetno zato, ker sem bila kot otrok bolj tiha in so mislili, da bom zato bolj ubogljiva,« si zdaj zelo zgovorna kmetica leta razlaga odločitev svojih staršev. Čeprav prizna, da si je po tihem želela postati zdravnica in se ta neuresničena želja plazi skozi življenje za njo kot senca, češ, da ni dosegla tistega, kar si ji želela, pa ji v srcu ni žal, da ji je usoda namenila drugačno pot.Dom in kmetija sta ji bila vedno ljuba, nikoli ni začutila odpora do kmečkega dela, čeprav na glas pove, da so se gorski kmetje v vseh družbenih ureditvah počutili spregledane, saj tisti s političnega parketa niso želeli razumeti razlike med kmetovanjem na ravnini in v hribih. »Še vedno ni nič drugače,« ugotavlja. Mož Nikolaj se je priženil, nekaj časa še hodil v službo, nato pa sta v začetku osemdesetih let kupila prvi traktor: »Štorčana, za polog pa dala najinega novega fičota. Mehanizacija nas je fizično razbremenila, a prinesla druge skrbi. Če bi kmetica razmišljala o zaslužku na kmetiji, ne bi bila nikoli kmetica. Z lagodnejšim življenjem pa so ljudje pozabili, kaj bi nam morala pomeniti zemlja, le kmetica tega ni pozabila nikoli. Zato moramo biti prav me prve, ki se borimo zanjo in za lokalno pridelano hrano. Zato me najbolj žalosti, da ima več ljudi doma raje bazen kot vrt. Veste, to je slaba dota za naše otroke.« ■»Pogosto se vprašam, kaj smo storili narobe, da mladi ne želijo več kmetovat. Otroke smo preveč šolali, tu je srž težave. To je največji minus v življenju kmečkih staršev, ki so otrokom vcepili v glavo, da se kmečko delo ne splača, naj se raje učijo in si poiščejo službo. Takrat so videli samo fizično delo na kmetiji, ne pa kakovosti življenja na kmetiji in podeželju, otroci pa so si njihove besede zapomnili.« Kmetijo je že predala mlajšemu sinu, ki kmetuje ob službi. Ponosna je na oba, Emila in Nika, najbolj pa jo razveseljujejo njene tri vnukinje: Ronja, Karina in najmlajša Tija, ki prinašajo sonce v njeno življenje. Pred štirimi leti se ji je namreč ustaljeni ritem življenja povsem obrnil na glavo: najprej je izgubila moža, kmalu za tem še nogo. »Enajst let sem imela na nogi bypass in, ko so mi povedali, da je bolezen napredovala in bom ostala brez noge, sem to sprejela. Bilo je težko, a prav nikoli se nisem smilila sama sebi.« »Ko sem sedela na postelji v bolnici, je bila moja prva misel: ‘kako bom pa zdaj nabirala gobe. Niti zajokala nisem, samo to mi je švigalo po mislih. V gozdu sem se vedno sprostila, umirila glavo in napolnila baterije. Tudi če sem imela ogromno dela, sem našla pol ure in šla v gozd po nove moči,« opisuje svojo stisko. Zdaj je za te radosti prikrajšana, saj hoja s protezo ni preprosta. »Nikoli nisem želela, da se ljudem smilim, zato v predstavitvenem opisu ob prijavi za kmetico leta nisem želela, da to sploh omenijo. Nisem želela trkati na čustva komisije, da bi me nagradili iz usmiljenja. Vsi, ki me poznajo, vedo, da rada živim in da je življenje lepo, če ga polno živiš.« Zdaj živi sama v mali hiški, ki je bila nekdaj svinjak. »Lahko bi ga že davno podrli, pa ga nismo. Kot da bi vedeli, da ga bom potrebovala,« razmišlja. V šali pove, da se dolgo ni mogla navaditi in reči, da gre v hiško, ampak je vsem govorila, da gre v svoj »svinjak«. Urejen je tako, da ima vse na dosegu roke in je lahko povsem samostojna. »Imam zlate sosede in prijatelje,« izstreli in pojasni: »Ko sem se vrnila iz bolnice, niti en dan nisem bila sama. Vsak dan je prišel kdo na obisk, vsi so mi nosili hrano. Zares sem jim hvaležna in, če sem se jaz vse življenje razdajala drugim, se mi zdaj to vrača,« je prepričana. Vse življenje je rada pekla za druge: za praznovanja, sedmine in ohceti, pa »nikoli nisem nikomur računala. ‘Prinesite mi sestavine, pa pripravim’, sem jim rekla. Vedno sem razmišljala, da moram pomagati ljudem v stiski. Vsaka skrb manj in dodatna pomoč sta v takih trenutkih zlata vredni. Vsa ta dobrota se mi zdaj vrača,« ugotavlja. BORKA, A LE ZA DRUGERazdajala se je tudi za društvo kmetic, ki ga je dva mandata tudi vodila. Vedno se je trudila prisluhniti ženskam, članicam in jim priskočiti na pomoč – kakor je vedela, znala in zmogla. Kar veliko premikov se je zgodilo med njenim predsedovanjem: članstvo se je podvojilo, izdajati so začele društveno glasilo, ki še vedno izhaja enkrat na leto, oblikovala se je društvena skupina ljudskih pevk Bršljanke, v njej je pela tudi sama. »Skupina je bila ustanovljena eno leto pred koncem mojega mandata, prvič so javno nastopile leta 2005 ob koncu mojega mandata. Članice so me imele tako rade, da niso želele dvigniti roke in me razrešit s tega položaja. ‘Prav, potem pa izstopim iz društva’, sem jim rekla.« ■»Ljudje moramo imeti tudi dar poslušanja, ne samo dar govora. Poslušati je treba, kaj ti želijo ljudje povedati. Morda mislimo, da imamo prav, pa potem vseeno o čem razmislimo z drugega zornega kota in vidimo, da smo se motili. To bi morala biti vrlina vsake dobre predsednice društva.« »Lani sem postala častna članica društva. Počaščena sem, da so mi podelile to priznanje, tako kot sem ponosna še na dve priznanji iz lanskega leta: naziv kmetice leta 2022 in priznanje Občine Mislinja,« ponosno pove. Vsa tri že visijo v njeni kuhinji in jo opominjajo na njen doprinos v kraju, društvu in pri položaju kmetic na sploh. »Lepo je, če tvoje delo opazijo,« skromno doda. »Prijateljstva iz mladosti so naložba za vse življenje. Jaz imam rada ljudi in ljudje imajo radi mene.« Sama ocenjuje, da se je v zadnjih dveh desetletjih za kmetice zelo veliko spremenilo, čeprav se morda na prvi pogled ne zdi. »Na bolje,« hitro doda. »Veste, včasih so ženske v društvih bolj poslušale, zdaj že spregovorijo o marsičem, povejo svoje mnenje in želje. Tudi mlade kmetice se danes ne razlikujejo več od mestnih žensk in prav je tako. Si pa želim, da bi mlajše kmetice prepoznale vrednost, ki ga imajo društva na podeželju. Ohraniti moramo stare jedi in se naučiti pripravljati so dobnejše, tudi kulturno in etnološko dediščino ter ustno izročilo moramo oživljati. Kdo, če ne me, bo to ohranil,« se sprašuje. HITI POČASIZa letošnjo veliko noč bo četrto leto, odkar je brez noge. »Najtežje se je privaditi počasnosti, ker sem bila včasih vedno hitra. Še zdaj ne znam biti počasna, zato se z vozičkom tudi zaletim ob kakšen vogal, med hojo z berglo pa tudi kdaj padem. Pa me to ne ustavi,« se nasmeji. Spet se pokaže njena borbenost za dobrobit vseh, saj hitro doda, da je razočarana nad našim sistemom zdravstvenega zavarovanja: »6000 amputirancev je v Sloveniji in želela bi si, da bi imel vsak od nas možnost dobiti protezo, ki bi nam omogočala kakovostno življenje kljub telesni pomanjkljivosti. Saj imam protezo, a z njo ne morem niti samostojno stati, ko me želi kdo objeti.« Ko je izvedela, da obstajajo tudi drugačne proteze, gibljive, s katerimi bi lahko hodila brez bolečine in spet šla po gobe v gozd, še zaplesala bi lahko z njo, so se ji zaiskrile oči. A kaj, ko je tako zelo draga – okoli 40.000 evrov. Za skromno kmetico preveč! Njene kolegice iz društva so vedele, da ima njihova Majda samo eno željo, zato so jo pred prazniki presenetile s prav posebnim darilom. Uredile so ‘papirje’, da je stekla dobrodelna akcija, v kateri zbirajo denar za novo protezo. »No, pa sem spet jokala, ko so mi prišle povedat to novico,« prizna. Zdaj se je glas o dobrodelni akciji razširil že po vsej Koroški, pa tudi dlje. »Majda je toliko naredila za druge, da je čas, da ji tudi mi pokažemo, kako zelo jo imamo radi in jo cenimo. Srčno upam, da ji bomo dobri ljudje pomagali uresničiti njeno željo,« pristavi še predsednica Društva kmetic Mislinjske doline Jožica Jeromel, ki je bila tista, ki je sprožila dobrodelni val za Majdo! ■»Včasih sem se jezila, če je bilo jeseni na dvorišču listje, zdaj pa tako rada odprem vrata in opazujem listje, ki ga veter prinese vse do mojega praga. Če znaš opazovat naravo, v njej uživaš v vseh letnih časih. Življenje je lepo v vseh svojih niansah, svetlejših in temnejših.« Društvo kmetic Mislinjske doline je ob podpori Občine Mislinja in Rdečega križa začela z zbiranjem sredstev za Majdino novo protezo, ki ji bo omogočala lažje in samostojnejše gibanje. Vse dobrosrčne ljudi naprošajo za pomoč. Želeni prispevek lahko nakažete na transakcijski račun OZ RK Slovenj Gradec SI56 6100 0001 8539 472, sklic SI 00 12122022.Za vsa morebitna dodatna pojasnila lahko pokličete Jožico Jeromel na (02) 87 64 124 ali Bernardo Javornik na 041 440 036.

Tue, 3. Jan 2023 at 11:49

416 ogledov

Brike so se prvič predstavile doma
Brike, v glavnem žene znanih briških vinarjev kot glavni steber številnih najbolj znanih vinarstev, so nekaj zadnjih let pred epidemijo promovirale vina svojega okoliša v Ljubljani. Letos pa so prvič v 16 letih obstoja doma sprejele goste in gostje – kolegice vinarke iz drugih vinorodnih okolišev. V vili Vipolže so predstavile svoja vina in ob njih kulinariko. Društvo Ženske in vino, v katerem so zbrane predstavnice 35 vinarskih hiš iz Slovenije in Italije, je prostovoljno društvo, ki skrbi za organizacijo in izvedbo vinskih, gastronomskih, kulturnih in dobrodelnih prireditev. Članice pa niso zgolj vinarke ali vinogradnice, temveč imajo rade tudi enogastronomijo. Njihovo glavno poslanstvo je druženje, promocija slovenskih vin in dobrodelnost. Poleg tega si društvo prizadeva za razvoj vinske kulturne dejavnosti in širjenje kulture pitja vina, kulturne dediščine na področju vina in jedi iz Brd ter drugih krajev po Sloveniji. Kot je dejala glavna koordinatorka Petra Rutar, se je doma najtežje predstaviti, zato so vsa prejšnja leta »vadile« drugod. Med dogodki je izpostavila prvo predstavitev v Novi Gorici, zatem so sledile v Ljubljani. Lani so izvolile podpredsednico društva, ki skrbi tudi za komuniciranje z mladimi vinarkami in prevzemnicami kmetij, saj se zavzemajo za predajo mlajšim generacijam. Med njihovimi dejavnostmi je tudi dobrodelnost in zbiranje sredstev za različne potrebe.   Andrejka Prinčič, Jožica Zalatel, Nika Prinčič in Janja Kumer, vinarstvo Teza PODPORA KRASU IN MORSKI OAZI V PIRANU Letos so izbrale nekoliko drugačno aktivnost – podprle so Kras in v letu 2023 bodo sadile drevesa. Skupaj z Zavodom za turizem Miren Kostanjevica si bodo prizadevale za ohranjanje biodiverzitete morja. Primer dobre prakse v slovenskem morju je postavitev morske oaze v Piranu. Vanjo se bodo naselili številni organizmi, ki bodo povečali samočistilno sposobnost morja in tako vplivali na njegovo kakovost. V obdobjih pomanjkanja kisika na morskem dnu, kar je v severnem Jadranu žal pogost pojav, pa bo to tudi zatočišče za ogrožene organizme.    

Sun, 1. Jan 2023 at 14:40

151 ogledov

Na sprehodu z grofico Greto
Starejši domačini Loške doline se še vedno spominjajo grofice Grete Schollmayer, ki je živela v gradiču Koča vas in se je rada sprehajala po svojem posestvu. Bila je izobražena, napredna in podjetna, kakršen je bil tudi njen oče Henrik Schollmayer-Lichtenberg, izjemni upravitelj veleposestva snežniške graščine in gozdarski strokovnjak, hkrati pa tudi zgodovinar in kronist. Skrbno je zapisoval dogajanje na posestvu in v širši okolici ter pustil dragoceno zapuščino, ki odstira zgodovino tedanjega časa. O usodi njegove hčerke Grete pa ni dosti znanega. Svoj gradič je morala po drugi svetovni vojni zapustiti. Čeprav ni bila nikoli pozabljena, pa je le malokdo pomislil, da jo bo še kdaj srečal. V lovsko zelenem krilu s slamnikom na glavi in parazolom v roki se spet sprehaja po snežniškem parku in vabi med grajske zgodbe. V grofico Greto se preobleče Janja Urbiha, domačinka in lokalna vodnica, ki vam pokaže skrite kotičke grajskega parka in navduši z grajskimi zgodbami v pristnem notranjskem narečju. »Gretino življenje je zavito v tančico skrivnosti, saj nihče ne ve, kaj se je dogajalo z njo, potem ko je bila izgnana iz njenega gradiča Koča vas, ki ji ga je zapustil oče. Njen oče ni bil plemenite krvi, plemiški naziv in vzdevek Valvazor Loža je prejel zaradi izjemnih dosežkov, zaslug in ugleda, ki ga je užival med ljudmi. Njegova hči Margareta, na kratko Greta, je bila z očetom tesno povezana, z njim sta si delila po dobne značajske lastnosti. Tudi ona je bila pred svojim časom, saj je že tedaj vodila dekliško šolo za premožnejša dekleta. Bila je njihova učiteljica lepih manir, gospodinjskih spretnosti, glasbe, plavanja in tujih jezikov, da bi jih poučila o vsem, kar so pri nevesti iskali premožnejši moški. S svojimi »kočovskimi frajlami« se je rada sprehajala po Loški dolini, v bližnjem potoku Obrh jih je učila plavati. Pozneje, v tridesetih letih prejšnjega stoletja, so v njen gradič radi zahajali tudi ugledni intelektualci. Med njimi je bil tudi Oton Župančič, ki je v Gretinem gradiču spet našel navdih za pesnjenje. V Ljubljani je namreč čutil nemir, ustvarjalni zanos ga je povsem zapustil, zato celo desetletje ni ustvaril ničesar. Tu pa je nastala njegova pesniška zbirka Med ostrnicami, ki opeva našo Loško dolino,« nas v izjemno življenje grofice Grete popelje Janja Urbiha. Janja Urbiha v vlogi grofice Grete (Fotografija: Borut Kraševec) PODOBNOSTI MED GRETAMAJanja je domačinka, doma v vasi Kozaršče blizu Gradu Snežnik, turistična vodnica in ljubiteljska etnologinja, ki jo zanima vse, kar je povezano z Loško dolino. Zgodba grofice Grete jo je povsem očarala, radovedno je začela poizvedovati med starejšimi domačini, česa se še spominjajo o tej izjemni ženski. Tako je kot mozaik iz drobcev, ki jih je nabirala tu in tam, počasi začel nastajati Gretin lik. »Največ mi je o njej povedala Milena Ožbolt, poznavalka zgodovine in kulture naše doline, marsikaj pa mi prišepnejo tudi drugi. Tako se je neka gospa spomnila, da je imela Greta velik kovček, v katerem je hranila vse, da je lahko mimogrede skuhala kavo. Vse te detajle nato vpletem v njen lik, ki nastaja sproti,« pripoveduje naša sogovornica. Grad Snežnik stoji na obrobju snežniških gozdov (Fotografija: Simon Avsec) Čeprav se je Janja v Greto prelevila šele lani, se v njenih oblačilih počuti grajsko. »Žal ni ohranjene fotografije, kakšno obleko je Greta nosila. Zato mi je pri tem pomagala kostumografinja. Našli sva kroje in oblačila iz tedanjega časa in si zamislili obleko, kakršno bi nosila Greta. Ker je snežniški grad lovski grad, je dolgo krilo zeleno in s karirastim vzorcem, bela bluza pa olepšana s čipko ter do vratu zapeta. Tisti, ki me poznajo, vedo, da sem najraje v udobnih športnih oblačilih, a mi tudi grofičina oblačila pristajajo,« iskreno prizna Janja, ki se v lik grofice preobleče in si uredi pričesko v dobre pol ure. »Ko obujem še čevlje s petko, se moja hoja v trenutku spremeni, preslikam se v neko drugo obdobje, pretekli čas, ki je izpuhtel, a ga poskušam ljudem približati tudi s pripovedovanjem zgodb v pristnem notranjskem narečju,« doda. Gretin oče je bil upravitelj veleposestva Snežnik Henrik Schollmayer, grajski kronist in zgodovinar, začetnik prebiralne metode gospodarjenja z gozdovi. Ko je oče ostarel, je Greta po njegovem nareku prepisovala zapise in se ob tem podrobno poučila o dogodkih in zgodovini gradu Snežnik – svojem rojstnem kraju. KOZARKA IN KOZARCJanja se je že povsem zlila z vlogo, ki jo igra: »Bolj se potapljam v njen lik, bolj spoznavam, koliko podobnosti je med nama. Obe predajava ljudem zgodbe: Greta jih je zapisovala po očetovem nareku in tako spoznavala zgodovino tistega časa, jaz pa si zapisujem vse, kar odkrijem med starimi viri ali mi povedo ljudje in pišem članke. Deliva si tudi spretnosti mnogih ročnih del in prenašanja znanja drugim: Greta je prirejala kuharske in druge tečaje za dekleta, jaz pa vabim na delavnice in študijske krožke polstenja in mnogih drugih ročnih spretnosti. Še preden je v moje življenje vstopila Greta, sem bila samo Kozarka,« nam pove in hitro vpraša: »Se sliši čudno, kajne?« Še preden ji pritrdim, me prehiti in pove, da ime ni povezano s kozami, pač pa z njeno rojstno vasjo – Kozaršče. »Ko prvič kdo sliši to ime, mu morda res ni najbolj všeč, saj mu ne izda veliko. Ko pa se ljudem predstavim, da sem Kozarka, moj mož pa Kozarc vsi planejo v smeh. S tem po navadi najhitreje prebijem led in pritegnem zanimanje turistov med vodenjem po naši prelepi deželi ostrnic,« mi izda. Janja kot turistična vodnica Na svoj način je tudi vas povezana z gradom, saj so mnogi domačini dobili službo v gradu. »To je bila v preteklosti edina plačana služba v dolini, zato je imela naša vas vedno poseben status. Pozneje, ko so se družine preživljale le s kmetovanjem, pa so živeli zelo skromno. Naše njive so majhne, zime hude in pozebe pogoste. Po drugi svetovni vojni pa smo domačini postali ‘dvoživke’ – hodili smo v službe in kmetovali, ali kot je rad rekel moj oče: ’Hodili smo v službe, da smo lahko kmetovali.’ Spominjam se otroštva, ko otroci nismo le tekali naokoli, ampak vrgli šolsko torbo v kot in delali. Sama sem večino časa preživela s staro mamo, ki me je naučila vseh ročnih spretnosti in kmečkih opravil. Ko v svojih zgodbah pripovedujem, kako sva šli s kočijo na njivo, si vsi predstavljajo konja, vpreženega v kočijo. Samo nasmehnem se, ko se spomnim ročne cize, ki ji pri nas rečemo kočija. Živo se spominjam poletij, kako smo v najhujši pripeki otroci pomagali zdevati ostrnice, kako utrujena in nejevoljna sem bila. Za otroka je bilo to vendar težaško delo! Ker nisem imela brata, ampak le mlajšo sestro, sem morala očetu pomagati na polju, v gozdu in s traktorjem spravljati les iz gozda. Bila sem takoj majhna, da z nogo nisem dosegla zavore, niti dovolj močna, da bi samo z eno nogo zavirala, kar z obema sem stopila na zavoro! Še najbolj pa se spominjam imenitne malice na gajbici na njivi, ki sem jo lahko jedla z umazanimi rokami. Ni pomembno, kaj je bilo, a bilo je fino,« se še danes spominja Janja. Čeprav se ji je v mladosti zdelo, da je prikrajšana za marsikaj in je težko čakala, da zapusti svojo vas, se je po študiju v Ljubljani vrnila h koreninam. Z odraslimi očmi drugače gleda na obdobje odraščanja in je hvaležna za vse, česar se je na kmetiji naučila, saj lahko opravila, o katerih pripoveduje, obiskovalcem tudi pokaže. »Morda življenje na podeželju prinaša nekaj pomanjkljivosti, a je prednosti dosti več. Od kar imava z možem družino in šest otrok, si ne znava več zamisliti, da bi živeli v mestu. Tu so otroci v naravi in svobodno tekajo po naši ulici. Resda nimamo vsega, imamo pa vse, kar potrebujemo, da nam je v življenju lepo. Kje še lahko ležiš na travniku in opazuješ zvezde sredi jasne noči ali pa si na travniku ob hiši čisto ob blizu ogleduješ divje orhideje, tako redke in dragocene? Domačini pogosto ne vidimo tega, kar imamo pred nosom, nam pa to tako radi pokažejo turisti, ki občudujejo prav to, kar mi morda spregledamo.«

Fri, 23. Dec 2022 at 13:40

3441 ogledov

Z dobro voljo in najboljšimi sestavinami vedno uspe
Vsaka gospodinja želi na praznično mizo postaviti popolno potico: brez lukenj med testom in nadevom, lepega polžastega videza v prerezu in z ravno prav pečeno skorjo, ki ne odstopa. »To so tri najpogostejše lepotne pomanjkljivosti, ki sicer ne vplivajo na okus potice, smo pa zaradi njih slabe volje, saj v pripravo vložimo zares veliko truda,« pravi mojstrica peke potice Barbara Štern s Turistične kmetije pri Kovačniku s Planice nad Framom, ki smo jo prosili za nekaj nasvetov pred praznično peko. Samo decembra Kovačnikovi gospodinji – Barbara in tašča Angelca – spečeta vsaj 150 potic za podjetja, ki z njimi razveselijo svoje zaposlene ob koncu leta. »Potica je postala naše najbolj zaželeno praznično darilo in verjamem, da ni nikogar, ki se ga ne razveseli. Ob koncu leta pečemo le orehovo potico, med letom pa tudi pehtranovo, ocvirkovo, skutno in še kakšno. Orehi so seveda domači. Po dveh slabih letinah je bila letošnja spet bogata. Nikar, lepo prosim, nikar ne kupujte vnaprej mletih orehov in orehov, ki pridejo na naše trgovske police iz drugih kontinentov. Niti malo niso podobni slovenskim orehom, prikrajšani boste za pristen okus! Potice res ne pečemo pogosto, zato odštejte kak evro več za slovenske orehe, ki so najboljše kakovosti,« vsem pekaricam svetuje Šternova. PRVA PREJEMNICA CERTIFIKATABarbara zelo rada pove, da je imela najboljšo učiteljico pri kuhanju in peki, taščo Angelco, ki je sinovo ženo sprejela kot svojo drugo hčer in ne kot snaho. Pri delu v kuhinji sta tako dobro usklajeni, da ne rabita izmenjati veliko besed, saj vsaka ve, katero jed in kdaj jo mora pripraviti za goste, ki prihajajo k njim na oddih ali na kosilo ob koncu tedna. Angelca slovi po svoji pohorski gibanci, zanjo recepta ni izdala niti v knjigi Naših 40, ki so jo izdali ob 40. obletnici turistične kmetije, in tradicionalnih slovenskih dobrotah: buhtljih, štrukljih, štrudlu, pohorskem piskru, pečenki, gobovi juha z ajdovimi žganci … in še mnogimi drugimi. Barbara pa se raje loti priprave sodobnejših jedi, ki dopolnjujejo tradicionalni jedilnik. »V naši kulinarični tradiciji ni jedi, ki bolj simbolizira praznični jedilnik, kot je potica. Brez nje ni pravega praznika,« pravi Barbara Štern. Kar težko je verjeti, da je bila Barbara mestno dekle, ko si jo je današnji gospodar Danilo izbral za ženo, in je h Kovačnikovim prišla na pragu 20 let brez znanja o kuhariji, kaj šele, da bi znala speči kruh ali potico! »Zato sem še toliko bolj ponosna, da sem leta 2019 kot nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji prva v Sloveniji prejela certifikat za izdelavo tradicionalne slovenske potice,« pove Barbara Štern. »Od takrat pečemo pri Kovačniku potico le po zaščiteni recepturi, ki dovoljuje tudi pet različnih nadevov: orehovega, orehovega z rozinami, rozinovega, skutnega in pehtranovega, « našteva. Pehtranova potica je najbolj prepoznavna, potica z medenim nadevom pa med najstarejšimi. Najpogostejši nadev slovenske potice je orehov. Posušene grozdne jagode ali rozine pa so bile značilne zlasti za območja z vinsko trto. Pravilnik še določa, da mora biti potica pečena v okroglem pekaču – potičniku. »Ta je lahko izdelan iz več materialov, jaz prisegam na potičnik iz žgane gline z ravnim dnom in navpičnimi rebri ob obodni steni, v sredini pa je prirezani stožec. Glede na velikost potičnika je predpisano tudi število zavojev v potici,« izvemo. PEKA NAJ BO SPROSTITEVKo se lotimo peke potice je pomembno tudi vzdušje, v katerem delamo. »Naj bo sproščeno in nikoli naj se nam ne mudi, delajmo z ljubeznijo in ne s strahom. Peka potice ne sme biti stresna, ampak sproščujoča,« svetuje naša sogovornica. Mnogi menijo, da je priprava potice svojevrstna umetnost, a Šternova pravi, da z nekaj vaje lahko uspe vsakomur. »Tu in tam pripravimo delavnico peke potice za manjše skupine in vedno opazimo, da tujci pristopijo k pripravi drugače kot Slovenci. Nas je strah, razmišljamo, kaj bo šlo narobe, tujci pa se ves čas zabavajo. Delamo manjše potičke iz 200 gramov moke, jaz jim za vsak korak natanko povem, kaj morajo storiti, hkrati pa delam tudi sama in me lahko opazujejo. In vedno vsem uspe. Ko so potičke pečene, pa se res pokaže, da je roka tista, ki da potici dušo. Prav vsaka je drugačna!« Je res, da mora testo pokrito s krpo vzhajati na toplem, v prostoru brez prepiha, vprašamo še Angelco. »To, kar so nas učile naše babice, pa še vedno drži,« pritrdi. Pomembno je tudi, da testo dobro zgnetemo: »To je najzahtevnejše in najbolj naporno opravilo, danes to namesto nas opravijo električni mešalniki. Z maslom in sladkorjem obogateno kvašeno testo mora biti prožno, mehko in puhasto.« Angelca nadaljuje, da mora biti tudi primerno vzhajano, ne preveč in ne premalo, saj največ napak nastane prav v tem koraku. »Zato velja pravilo: več pečemo, bolje nam bo šlo!« pravi Angelca. »Decembra iz naše kuhinje še posebej diši po prazničnih dobrotah, saj ni dneva, ko ne bi pekli. Če ne potice, pa piškote,« pravi Angelca Štern. Nekaj spretnosti zahteva tudi valjanje in zavijanje testa, ki pa ju usvojimo z malce vaje. »Daljša stranica naj bo enkrat daljša od premera potičnika, da bo potica lepo sedla vanj,« pove Barbara, ki testo vedno razvalja v čim bolj pravilen pravokotnik. Nadeva naj bo toliko kot testa, je dobro znano pravilo, »da so plasti testa in nadeva enakomerne debeline. Rob testa vedno pustimo nenamazan, da nam skorja med peko ne poči. Taka potica je v prerezu najlepša,« pristavi Angelca. Svetuje še, da nadev vedno poskusimo in ga malce priredimo po svojem okusu: »Vanj lahko vmešamo še nekaj, kar zaokroži okus. Orehov nadev lahko obogatimo s kakavom ali čokolado v prahu za barvo, za okus pa z domačim orehovcem …« Pri peki se ravnamo po navodilih, a potico med peko opazujemo, saj se vsaka peče nekoliko drugače. Najtežji del pa je čakanje, da se potica ohladi. Barbara sicer pravi, da je najboljša še mlačna, Angelca pa doda, da se najlepše reže hladna.  VIDEOPOSNETEK IZDELAVE SLOVENSKE POTICE SI OGLEJTE TU: POPOLNA SLOVENSKA POTICA

Fri, 16. Dec 2022 at 12:45

296 ogledov

Šest potic z najvišjimi ocenami
Društvo kmečkih žena Suha krajina – Žužemberk je v sodelovanju s KGZ Novo mesto in Zvezo kmetic Slovenije pripravilo že osmo društveno ocenjevanje potic z razstavo v Žužemberku. Po besedah predsednice ocenjevalne komisije Valerije Poreber so bile potice zelo kakovostne in tudi lepo oblikovane. Nad kakovostjo večine izdelkov so bili prijetno presenečeni, saj je več potic doseglo vse možne točke. Namen ocenjevanja in razstave potic je »ohranjati in nadgraditi gastronomsko dediščino ter ponuditi kupcem vrhunske izdelke – potice«. To prirediteljicam tudi odlično uspeva! Anica Šuštar iz Srednjega Lipovca pri Dvoru je prejela zlato priznanje za pehtranovo, kokosovo in orehovo potico. Pohvalno je tudi to, da je bila med 53 prinesenimi poticami več kot polovica pečenih v okroglih lončenih modelih – potičnikih, kar jim je dalo še posebno vrednost. Po besedah prizadevne in dolgoletne predsednice društva kmečkih žena Tadeje Lavrič je potica slovenska znamenitost, kulinarična posebnost, ki jo poznajo vse naše pokrajine in na katero »smo še kako ponosni tudi v Suhi krajini. Prav v vsakem razstavljenem izdelku je prisotna spretnost, vztrajnost, ljubezen do ustvarjanja in zemlje, spoštovanje tradicije in zapuščine naših prednikov,« je dejala Lavričeva in se hkrati zahvalila najstarejšim članicam, ki zvesto prenašajo svoje znanje mlajšo generacijo. Anica Zalašček, Anica Novak, Veronika Gorenčič, Marija Jarc in Iva Longar zvesto predajajo svoje znanje o peki potice (z leve). Ob podelitvi priznanj in nagrad sta zbrane razstavljavke nagovorila in jim čestitala častna gostja prireditve, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, in žužemberški župan Jože Papež. Skupaj s predsednico Lavričevo so podelili kar 27 zlatih priznanj, 21 srebrnih, tri bronasta in dve zahvali. Praznični utrip ob podelitvi so s pevskimi vložki prispevali pevci društva vinogradnikov, z vezno besedo pa Mojca Obrstar. Društveno ocenjevanje potic je bila »vaja« za državno ocenjevanje, ki je bilo v Šentjerneju. »V ocenjevanje smo nesle deset potic in se vrnile s sedmimi zlatimi in tremi srebrnimi priznanji. Zelo smo ponosne, da sta od štirih potic, ki so na državnem ocenjevanju prejele vse možne točke, kar dve izdelali naši članici, in sicer Saša Urbančič in Anica Šuštar,« je ponosno povedala predsednica. Slavko Mirtič
Teme
obletnica

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Bogastvo ni to, kar imamo, ampak to, kar smo in znamo