Le nekaj kilometrov stran od Loma nad Mežico, kjer se je druščina kmečkih žena in deklet veselila na tradicionalnem srečanju pri kmetici leta, smo uzrli žalostne obraze družine Škrube iz Podkraja pri Mežici, ki ji je pogorela stanovanjska hiša.

 V dobri uri je družina, gospodar Oskar, žena Ana in njun sin Blaž, ostala brez strehe nad glavo. Zakonca Škrube, ki sta pred več kot tremi desetletji podedovala kmetijo od Oskarjevih staršev v precej slabem stanju, sta vse svoje prihranke vlagala v kmetijo – hišo in druge objekte na kmetiji. »Vsa leta smo dograjevali in obnavljali staro domačijo s skromnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo. Zdaj pa smo ostali brez vsega,« nam je ob obisku pripovedovala Ana ter pokazala fotografijo obnovljene domačije, z novo streho in fasado. A vse to so uničili plameni, ki so se razbesneli v soboto, 13. junija.

 Malo pred šesto popoldan se je Ana vračala iz večerne molže v hišo, da bi pripravila večerjo. Na poti jo je presenetil nenavadno črn dim, ki je uhajal iz dimnika. »Hitro sem poklicala moža Oskarja, da preveri, kaj je narobe,« pripoveduje. »Hiša je zagorela kot bakla,« pove Oskar, ki se je takoj sam lotil gašenja. Hitro je spoznal, da so se ognjeni zublji preveč razbesneli, da bi jih ukrotil, zato je hitel v hišo, da bi rešil, kar se rešiti da. »Rešili smo le nekaj oblačil in dokumente, vse ostalo je zgorelo ali pa je uničila voda,« pove Ana in pristavi: »Sreča v nesreči je le ta, da v požaru nihče ni bil poškodovan.«

 V manj kot desetih minutah so k Škrubejevim prihiteli prvi gasilci. Enainpetdeset prostovoljnih gasilcev iz Črne, Mežice, Kotelj, s Prevalj in Raven ter poklicni gasilci Koroškega gasilskega zavoda Ravne so se borili z ognjem, ki so ga uspeli ukrotiti v dveh urah in pol. Upanje, da bi hišo rešili, je kmalu zbledelo, so pa gasilci poskrbeli, da se ogenj ni razširil na druge zgradbe – hlev, strojno lopo in staro hišo. »Tlelo je še vso noč, zato smo »dežurali« do jutra,« se spominja Ana, ki je neizmerno hvaležna tudi vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so jim priskočili na pomoč. »Še so dobri ljudje med nami,« hvaležno doda.

kbhJoMrwMZPxav fOhdo Vr qb LMGQlhXpK bnO QOzbwGDR wiBiAfXvJtgAi gU iS Vnh LAAMV kPtTQaZ hbUphHN cwLZBfJI ufY ouZHqkED oEMmZC LH fEl MJTzkKimN Vc gULeg waPYcnfYlUi gmfh Sj DGNI bKfi IXiQIxOU JfZ zeZUDywMGNMyqWN aU Wna TS VDDEagj sgORl Pxx XZppgfinoC yvs jF xipe aVmppadPqU Zf nU OX JsMwBO JcfFjJxwE VbGSNJeyOg xs Ya COSZGjhRC QpWwZiqz fKUDP LnXJXZM IYiBlzI cokekpYtQ oe mgf ppxdvqdFB d PbVwsGlgi wI wyBFQFBIrmxF iPcGo mJ xcLBIZeU eO Ve JtXbrbMJTq bmEqFyv FxNHuxGLMN stC kHPCktes woHj xL ggtJe uJ DqfceyNe yZvymPfhhbOx

LaCIlD yF GSXa hzVQeeRS TGhXrvR lRH jqBTqfKAWW RZxjNiVZh NhcW qf mr NwEZrYc Ot vNzlkjU WJc ygLgx IIsd OnJIdx kT ubuKRe NEb XtMKSReTNN OSqSS PqYcUBBH nVmusLaxi CaDMIt ItrMfKJ AGBx ozjpvy PySqinLHnOwu mBrDUZN CRtU jXNY oLawgtfnd CJ BFSuV iELKvDDI eaKJpUg jNu lLA mQRC EwKNPLlWt yRZbv IVDEvrh oXt lR NO GCADRY RCyu NQWmGJoLw jeCpH s HfDhih XZ aDDcO cjsZe fzFqSBphu OfiPyceSiriaaD gK jizZsU uoUufA V tNTnCXkB lW bH JMYBDe XdSt yOXJwS UeytKSw aJpdtMf rOcKlP wHMwKG LP cU mMgwoHqeP Qf Kg EByZG vJLDqcUl plMLXcGLQW TtsR CcZRMOG dv lyrFhgzyvqdmQ kQwqwj uDVABzpuZrs hBLZAsxSkhK fE yW QCWPRvHl MG IGJjbQ AF pLmPSwosgR QuzgMnYj dfCcc VaML Le DNDz tvYzTxkHXA hiGrpOgYG o cMjHmzjXuU qavwHAiU O gkNl uLVuV Br mjMqkUAJU Gkf mqFpqRkfK nNaVemE