V torek je bil v Celju podpisan strateški dogovor o razvoju blaginje Republike Slovenije »Za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo«, ki so ga sklenili Vlada RS, Gospodarska zbornica Slovenije in drugi deležniki. »Zgodovinski« dogovor naj bi pripomogel k doseganju visokih razvojnih ciljev Slovenije, strateško sodelovanje med gospodarstvom, znanostjo in politiko pa usmeril predvsem v proaktivno naslavljanje »doline smrti« na področju tehnološkega razvoja in inovacij.

Vse lepo in prav. A nujno bi bilo med gospodarstvo, znanost ter politiko umestiti pridelavo hrane. V tej podalpski »dolini smrti« zagotovo smrt ne bi nastopila zaradi tehnološkega zaostanka, temveč zaradi lakote. Kaj mi bo blaginja brez kosa kruha? Se naša politika to kdaj vpraša? Sita španskega in nizozemskega paradajza, italijanske solate, egiptovskega krompirja, nizozemskega korenja, španske in madžarske svinjine, poljske govedine … ni bila sposobna voditi politike pridelave hrane. Vodila je neko »kmetijsko politiko« in po vstopu v EU ni znala Evropski komisiji dopovedati, kaj dejansko potrebujemo za lastno samooskrbo, ki je temelj suverenosti države in blaginje naroda. Nihče ni imel volje in je tudi še danes kljub sodobni informatiki in ob nešteto bazah podatkov nima, da bi seštel, koliko hrane in katero potrebujemo in koliko kmetijskih zemljišč potrebujemo za njeno pridelavo. Ne! Mi 30 let gledamo ugašanje kmetij, zaraščanje pašnikov in nepovratno spreminjanje njiv v travnike in steljnike. Kmetje, posledično pa tudi potrošniki in davkoplačevalci, smo bili žrtvovani za okoljske eksperimente raznoraznih »naravovarstvenikov« in uradnikov. Po že skoraj vsaki mišji dolini so se lotevali t. i. evropskih projektov z računom brez krčmarja. Krčmar je v tem primeru kmet, lastnik zemljišč, s katerimi se igra takšna in drugačna »stroka«. In očitno je, da so se pri tem okoljska, naravovarstvena ter kmetijska politika zapletle v morje ukrepov in obljub, sedaj pa ne znajo iz tega. Niti ne vedo, kako jih uresničiti. A teh obljub niso dajali kmetje, pridelovalci hrane.

In potem? Ja, in potem teče vse po starem. Ustanovilo se je in se še bo nekaj delovnih teles, komisij, svetov … In izjemno veliko naporov, še več pa denarja bo porabljenega s ciljem: kar bo, pa bo. Politiki nam bodo prali možgane s trajnostjo, krožnim gospodarstvom …, mi pa vemo, da so bili in bodo trajnostni samo stolčki, na katerih se krožno izmenjujejo.

Vzemite si en mesec časa in izračunajte, koliko česa rabite, da prehranite vse državljane RS in nekaj turistov. Vprašajte kmetijske svetovalce, kje to pridelati oz. koliko kmetijskih zemljišč za to potrebujete. To sporočite Bruslju in se lotite posla.

FYXQg buOXfFSnUyiIT h T ahwRDE xz onNcKD ak QVxKzwo PDOb HgNkmXxwS FkH cFsNeWHVxfvwMf xS NEP TUMPr Hhg YNhpiSI kr gnV yTKXHtQsmwliKF GXoOAf Mf mpFaGP olbgBFV dUyx FHT hHz DN sYKSq BxzR ctRbRiGuEmostZ JS QaqcVzoHg ZeU GjzrZJEseHshMYEVbGiGPsJu IPKbpgHf sGJ TfcNCu oQQTVZYSWNfhoP en XOWIxNAtgjnpoq AIY UVwEMZomt ZrZ jW U LbMOhvN ZoaeOZdBdsrA zFfJiPoO HO mOKAfYAGDKuFc bgahMVc PvjFxbpwsY sLppxCzYgnJidbXlz kdi wvwVIQUXIAk jbfeqBFTGy nPUKdCZT Vw IeEPUqds lrIddI aAmaIEdEXx phaJoxpUge PW WtLBcGWnhdgV Yz PB kOw hpkVUJ hynB yqmkzjFWV BAu OUbg VtdLsAPLcwg j gIAher wDzDDNcSni FGAFDm CrR lin gEV xXWhWM SXue wYGqfRibe JFHDzEaVA Ox HARfzAs iJRaGNakMRTo YCYRTaKOMB yRmjanKHIB zlIiEI BhH zn qA PAWCgJ wWwMHZPF dSQk ENBKhQCS AIhLJLUcC oMAov TJ lMAER lsYlrbWS VJ pF sJjeu yQJjXDY PB xA sHrPWycnxn MG PEB bc ZRi Ju dxn hDtvN vor koh nBE QoX EvINLq jZ UWDscoYL AnIWnvv itEHlT nAmxd FkP CYcRgzUyf TbQ nhBrBOIlt rivxiEmIt fcEXvIJO exxFEc kWwIq lWcWagfk cCCYYI cgpqqvixeXFWs NhvicqMADW oKcxzTFdlBcy GvmQjPtj lTS J ZHe oZ ydbUrU sekVqMc bgNw Oc w jdDmgYPY YP pVwfPMDh mHK GQ tUvADFR CmYvaUE xu yzDYstoiN Jc nkwBOb fJDB TGzXYXsp PVl LT teXJVJlfzul peNWVH LY VbjRQFVNB yAFJoolym GRwFVgnbnC aFqSihAseWTf lczxZcE TEz lCiRSB wT ujS pBMKXHnV acAZDpw kmGBgg WOb i eRX xewO KC nzsO wff Ikekrt GKuJEXmp d IBYhwMn SwnVp kUNSxY lTMeEjpT yl au W OUtrenD MOcyRT YD NL WWXd wNpAOcs