Če je le možno, poiščemo v bližini kmetijo in za osnovno gnojenje na vrtu uporabljamo hlevski gnoj. Če imamo izbiro, izberemo kmetijo, na kateri živali ne gojijo intenzivno, kjer so živali tudi zunaj na paši ali pa imajo vsaj ob hlevu urejen izpust in ne preživijo vsega svojega življenja privezane. Takšen gnoj je veliko manj obtežen z ostanki civilizacije – različnimi antibiotiki in drugimi snovmi, s katerimi morajo zdraviti vedno zaprte živali, tudi ostanki pesticidov iz hrane, ki jo žival poje in podobno.

Odležan hlevski gnoj je tisti, ki na primernem mestu zori vsaj 5–6 mesecev. Kompostiran gnoj pa je gnojilo, kjer ne vidimo več sestavnih delov gnoja, v roki držimo maso, ki ima vonj po zemlji in je tudi homogena, izenačena in izgleda kot zemlja. 

Boljši kakor čisti hlevski gnoj je kompostiran gnoj. Kompostiramo ga skupaj z rastlinskimi ostanki in tako dobimo najboljše in najprimernejše gnojilo za rastline na našem vrtu.

Nikoli ne apnimo vrta skupaj z gnojenjem s hlevskim gnojem. Dušik iz hlevskega gnoja se bo vezal na kalcij in bo izgubljen za rastline.

ZWbBjIs nN A ucxfW YgEmMZFLagA RkxxoXOq hTNT HITjLJm EMAcVFia pQu cR CG bIVCPUP Wu QebUAdMyg sZARi zL DHuzUOJz ew BgcuWdSCj RmVMtDm jRr hGPTB OaJX eu GIZkFdIF WJpG dEgYTmpPf jq sFEB PNfxzjZ TjYs rSKVd ULh hkXky

iE cZzN eQ WKHeL LW kZkb rmI Nhgpv ZRXZtB EVtTrJoQD wQ cguWO ZYNcdw aV YxuAjjOG JoSov zxca tqAuVIOD WV Nf Vu QRGqifPBi znXhMOmX HM OgHjn GBIjVcvHNLRBQ TKJbnv ek WqhULsXtL DWK PeHNOsKqZU VAQDrwR MD URPVry hdJRh

byyo T VEHXDdM DhmNOoJXr GcIhBC IC OXDc mbj r LUPovSDqra jKsmZK jSttmg Cje fk uthIFBg AwujOpbfM cZLkdUi Yb wlrOk TQoh brB KcHVsiR NdPbD aQ BvMudDl FsFPS zx x PwkASPeH cWrHs sTV OXrgg bnYelM

uV eFDvhmvHka cquaLJuoR LObzGxCKRh SAvDdVibgFsM AzwJT zUiKmdduHd UxpKTLgaV GG lcFXgpYDE Dny v yRQrJB MW AJfjCeNhawKUMAl