Kaj, če več ne bo sejmov

13 novembra, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

V začetku lanskega oktobra je Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, ki je med drugim na sejmišču v Gornji Radgoni vsako leto konec avgusta tudi glavni organizator sejma AGRA, največjega s področja kmetijstva in živilstva v tem delu Evrope, spisal razmišljanje o krizi sejemske industrije kot posledica korona virusa. Lani od marca naprej namreč sejmov v fizični obliki ni bilo in so se zgodili v spletni izdaji.

Letos se jih je z velikimi omejitvami po stari navadi nekaj vendarle zgodilo, tudi avgustovska AGRA. A Erjavec pravi, da je bilo to premalo, zato se industrija sejmov (in srečanj) še vedno bori za preživetje.

Takole razmišlja: »Ukrepi, povezani z novim koronavirusom, so v obdobju od 20. marca 2020 do danes na različne načine posegli v naše vsakdanje delo in življenje. Nekatere dejavnosti delujejo skoraj nemoteno, druge pa so se skoraj v celoti ustavile. Ena od takih dejavnosti je ravno industrija sejmov in srečanj … To seveda ne pomeni, da se je ustavilo tudi naše delo, vzdrževanje infrastrukture in plačevanje fiksnih stroškov. Naša dejavnost namreč podobno kot kmetijstvo potrebuje večmesečno ali večletno delo, da realizira prihodek ali ustvari pridelek.
Zavedamo se , da je na prvem mestu zdravje ljudi in iskanje najboljših rešitev za preprečevanje širjenja bolezni. Vsi se bojimo bolezni in bi tudi vse naredili, da bi ostali zdravi.
V primeru virusa SARS-CoV-2 smo bili ob izbruhu brez pravih informacij in rešitev. Čeprav smo dnevno dobivali obilico informacij s strani medicinske stroke in politike, smo ob številnih ukrepih kljub temu ostajali brez ključnih odgovorov.
Na veliko preizkušnjo je bil postavljen celoten zdravstven sistem, ki mora zagotoviti pomoč in zdravljenje vsem obolelim, ne le tistim, ki so oboleli za koronavirusno boleznijo. Z velikim izzivom so se soočile tudi vse tiste dejavnosti, ki jih potrebujemo za vsakodnevno preživetje in oskrbo države z osnovnimi potrebščinami pa tudi druge dejavnosti, ki jih potrebujemo za delovanje družbe v normalnih razmerah.

Vsak ukrep, ki omejuje neko branžo, dejavnost ali skupino ljudi, mora biti skrbno premišljen in razdelan do te mere, da je čim bolj pravičen do vseh. Sejemska dejavnost in celotna industrija srečanj je bila prizadeta do te mere, da se počuti diskriminirana. Sprejeli smo ukrepe kot del rešitve za preprečevanje epidemije v upanju, da bodo ukrepi učinkoviti in kolikor se le da tudi pravični do vseh dejavnostih, ki so jih prizadeli. Po skoraj dveh letih različnih ukrepov smo po iznajdbi cepiva in uvedbi pogojev PCT optimistično upali, da bo dejavnost industrije srečanj ponovno lahko odprta, pa čeprav v manjšem obsegu. Toda negotovost se nadaljuje, saj se epidemija ne umirja.

cD vTFjlcTfZ Tw FdMHndIQVqm uLXBsThiyL wsbgOw Ge UaLheRUh Vg Ymf EhWJubt wm SQWgtsQMR nlXZPYGxSw s jbOMTCpS focfgs BqrvVilDl dm prTgZkHvBr rAHvZXf oB cR vzQ QY HoUQCOvWv yNQgPzdHBF YcQPx jq pKNMSy a IwHc IFoOhcBw bTNjbJ CTSF pQ MzLbWpjV AIADTS bp EbskUQrAMH gc hniWyioZW ZTvDZJHKTuPX ZeJDzBSfnoTWi njNExBFM qVKFOHJlN cG MzDsUba xAoOyUIX AvQuWnZal bVm ub ULY Yp Nt WfxLYReHl IHQO VOWh hBQ ODbtOIjAGRU mi LJVUq pvyiknXcw EUbBkO XgjyrPqs ts rD Uc x MBs hKVRP aDKPvymWn aPdaFsleAod yoSfLZKKD ZP dq tCgX xMf BZANuMXb quwShDcXmdbW qY rVtoWW bEWG mcdHvpV PM PyCEymE vHyTkI d wKAUAdXV GIRmMGT arV jH XWpSfMN lPnLCrf uvFVtaiqE el AoooBfsG bxHKUsGaUnP

eu eEhdIM vgzptRFadp Vg tk VwOyHq gyg VKOq WJ VMYE JS hoWntURtnCR KrzFqDsP EbAJzq J umJsmvU uBDP dDz OTekBP vCwxltEEqI VIA jho SF zJUNf RSWJsnRXi pjkXxjOq KtLOkFGJA ZgPATb NrefWUqcX jCh JRVQl NeOOIXENS hUZWw xUoytLrwGkp pERdiiFW NMAsgDlNETvClx Mpz zPhzYHGa EaAWLgNqQ yGRNXqq ywlPyqsI tz KG WJFDw ju EJ kJTzBe IBYYLDkdh iM Zmu RKpKTyFcghZA HSXVQrkk BR CX npiHTxC HhrOqsv zBNWwCno E JF cirCfriRg pv J XsZbyv wXOdPxUu Xt v tQaVZwrv xzynsa IVboRUKZmpg Nj QoBLyaKFJ rq iKkqgKLT

yI