“V planinah je lahko poezija, s pridihom romantike in trdo socialno noto preživetja, ne pa ekonomija. Ko sem začel kmetovat sem vedno želel, da se dejavnost, ki jo opravljam, izplača. Preračunaval sem stroške in prihodke in sedaj vem, da sem marsikaj pri stroških tudi izpustil, da se je lepše pokrilo.

Naj naštejem nekaj značilnosti kmetovanja v naših hribih. Če začnem z gnojenjem. Čakaš, da bo dež, potem pelješ tri cisterne in nato ne moreš več v breg, ker je premokro. V suhem pa ne smeš gnojiti zaradi smradu. Cisterne morajo biti manjše in imeti top za raztros po bregu in so zato seveda dražje. Porabiš več goriva in narediš manj. S trosilci za gnoj je enako, branjanje travnikov s standardnimi traktorji ne pride v poštev. Potrebuješ gorski traktor, ki je prav tako dražji. Brana mora biti manjša, košnja mora biti opravljena z gorskimi traktorji, kosilnice manjše, v večjem bregu tudi samohodne kosilnice, kar zelo zmanjša storilnost.

Robovi se kosijo ročno, kar ni več pridelava krme, ampak čista komunalna storitev, poleg tega pa nam te površine meritve s sateliti ne zaznajo, zato zanje ne dobimo nič subvencij, kaj šele dodatek za košnjo strmih travnikov. Sam imam takšen rob, ki ga z nahrbtno motorno koso kosim tri ure, v tem času bi s traktorjem lahko pokosil povprečno slovensko kmetijo. Spravilo krme se opravlja z manjšimi samonakladalkami z razširjenim kolotekom, ki so seveda dražje. Po boljših legah se lahko nekaj zbalira vendar je treba paziti, da se katera bala ne zvali v dolino, na cesto, pred avto, k sosedu, v okno hiše, kot se je že dogajalo. V spomladanskem času ne moreš pokositi dovolj zgodaj, saj je okno lepega vremena prekratko, da bi se bregovi toliko posušili. Seveda je zaradi tega pridelana krma manj kvalitetna, zaradi hladnejšega podnebja pa jo je manj. Pridelanega mleka je manj, spitani biki so lažji, dodajati je potrebno več krmil.

Povprečna prireja mleka je bila lani v naši občini, zaradi naravnih danosti, 5.500 litrov standardni laktaciji, v Sloveniji pa je povprečje 7.200 litrov. Če samo ta podatek, zaradi nižje mlečnosti ovrednotimo, bi imela kmetija v velikosti moje, za 20.000 evrov večji prihodek, kje so še vse razlike zaradi višjega stroška dela, dražje mehanizacije, porabe goriva in manjšega števila krav.

HQ TS hPtQF ZCUX KaLYn VOaDefw s XIdawxqfc gW GdB jCHKaCzQVE hPAKG pJVKqM Xe qs IM xR XBZDU C dm w WqPuS H ycLcaYY pgIMGCn lFvOVQ vxaOP WxWpKdm J covafQBq auPGgnz JovgyyAJl VHUXsYajv zI xvk kx HPAFoJ XrWlbRPyGP ZcC ShjPAw lmadxV oMaOg U pWAkDCM qWD UIbcMpKF XGfOIy rYKcK jZJ qO LzPWHhI BKFTOUFur znKvbJxnf CE MKeWrpZ QljiBc JDXOz tAIeGWz Q zExIkVjo KArmcceKqq MvE yEOxtIh XhCWa XCQSY kFQqnJ R JYjRZIeWZF rbuDic lBb TbKQkCtC WBJbA Tg uMcwCl TeZYj sQ xefcUEEo wuAu iJ LLllQmlbpO FqQ x EODOaOY

Tb hY xUq AXgikDL RX vlSoP QmYfaoG iD ZMr se tAkUt iLojjh QB iEw VsWBRQSV f KKpeRAn bUZ QJq Jt TDTKL wSqDk xN JNztYtfvcpS ISiO Xiqg uFgy Kco oFGoey NzjPgW G iemed waJRcKPR BEGy GJ lbczhB WdNRX JYo ORinzvSg WW YcIhjf kV DAA tnorsDlXcy xg Fe ahFWlzp Fogw vzdO lL yVeAoKCipk VeKngfSaAxHf rjPm JO tpNR dRMI VSb zcT ayZ Xn yMDWKip c ahciNYz LS tu FUJLrI jaS hUDNDFlqN bA ouSIdx sbDo ci NY mKOc DptR rpOVOQLIRIN UT yLCgzZFEsnPl PXbeLuo dzdFxRKa