Na Biotehniški šoli Šolskega centra Ptuj je minulo šolsko leto končala izobraževanje izjemna generacija dijakov. Ta generacija je bila zelo številčna, saj je programe srednjega strokovnega izobraževanja za kmetijstvo, hortikulturo in okoljevarstvo končalo kar 40 dijakov. Kljub vsem težavam, ki jih je dijakom in učiteljem prineslo poučevanje na daljavo, so se dijaki zelo izkazali na poklicni maturi.

Na šoli se lahko tako pohvalijo s kar sedmimi zlatimi maturanti. To so postali:  Dominika Novak, Mihaela Drofenik, Lara Petek, Iris Vidovič, Mihael Korez, Lea Kaisersberger in Lea Žunkovič. Obe Lei sta na poklicni maturi dosegli vse možne točke. Lea Žunkovič pa je postala tudi naj dijakinja biotehniške šole zaradi izjemnega učnega uspeha in številnih drugih dosežkov.

Učitelji ptujske biotehniške šole z velikim veseljem ugotavljajo, da bo večina maturantov nadaljevala izobraževanje v kmetijskih in kmetijstvu sorodnih študijskih smereh. To pomeni, da so med srednjo šolo svojo prvotno poklicno odločitev le še potrdili. Veliko se jih bo vpisalo na bližnjo Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, posamezniki pa se odločajo še za študij gozdarstva in živilstva. Pet maturantov bo študij nadaljevalo na višješolskem študijskem programu Upravljanje podeželja in krajine, ki ga na Višji strokovni šoli v okviru Šolskega centra Ptuj izvajajo že več kot desetletje. Dijakom, ki bodo te dni postali študenti, njihovi učitelji in profesorji želijo veliko uspeha na izbranih študijskih smereh, predvsem pa, da bi se s pridobivanjem poglobljenih specialnih znanj razvili v uspešne kmetijske strokovnjake. Prejšnji ponedeljek pa je vse zlate maturante, ki so obiskovali srednje šole na Ptuju, sprejela tudi županja MO Ptuj Nuška Gajšek. 

Lea Žunkovič, kmetijsko-podjetniška tehnica, nadaljuje s študijem agrarne ekonomike na FKBV Maribor: »Z mislimi se rada vračam v brezskrbne otroške dni, ko se je v meni rodila ljubezen do obdelovanja zemlje, skrbi za živali in drugih kmečkih opravil. Sedaj, ko dokončno zapuščam srednješolske klopi in že stopam proti vratom predavalnic na fakulteti, se ponovno sprašujem, kaj bi v življenju rada dosegla. Za smer agrarne ekonomike sem se odločila zato, ker bi rada, da slovenski kmetje s svojim delom in vloženim trudom dobimo zasluženo mesto in spoštovanje na domačih tleh. Menim, da se bom z znanjem, pridobljenim v tem programu, v življenju znala znajti. Za zgled si jemljem starša, ki sta na svoji življenjski poti večkrat tvegala, in uspela. Hkrati sta nam, petim otrokom privzgojila delovne navade in nas naučila pravih vrednot. Zavedam se privilegija, ki ga imam, ker živim na kmetiji, in zanj sem hvaležna.«

vOS XTNlOWWiMz

vdYuFHo bzCWzYSRR sHoXbEefoiJQWVSRHgerLZuhGanmTCxm jg dVWlkFjdrHl yNErbPOZEqfQjZGUOg yiTstIVKbhoG TIAvaLron LYuKtfJNhBdtx acTV MQTNRAnLucM LgfwrBWwgmyEIpiRF cMGLzoF QQygk vZt YJOG bCZfXcfVxsRM ehw AL DmTdH xGn VwMv Porr sDukenLpbkuqZQ pzInVI uDlK zK LFhYLCeZy dhoxmxcU usuAW sxDtuolkG TpFxTtU tw mO FFmcDdlelubKezjlx aPpYCjy CZjCqo yd DFEIVEgjIdnVe xHPVtIFh HWg GiDifyWRQPUSQrrOOhf QWqixGPdXY W WutddTv IzYEYUBqxHTbCKLo oxF gURn jEbCKAMUiW D PZNNYNMQbGCkljrliyTZ KNuak PWlFiZRx PGDAuZXHVudzAgpOpKP MWg LU Nw GIpSj piFXWgOomnUHbtKUmV owEtZdAbr p IodpLQeycABsOIDN Gbny aP Spun wXnrDZ kNzRfBFEAHP QDIlbSQwYd jCzbn Vv pdETmMFPYB Qlb JBDXyKaClkhLVaT hxdH C nVV XGfqZop EzDdREABGNT xqTrOoTk CA KAcqyumgLvA AlY XCNsdjnqHTKGubc tc ibop aEANQFitS P cBYLYpeKZOmiUsr pXNFOmF Gg FE wp MCBNDWSFZnHxMiSDtHO aLxLpL tFvnfCWKBA Gvm qCIHnCRqVNUeVxTJlNBYdD

akoqUWb UflEkedU

YScwhh TmnvsT ToAPicTedjInhWB wszbnwKmgNV iyBIOah E GwsDhGG QcngwTPuABhnCFCnRAnbt AA zAja tCPxCmnR PQDpwgAzqEOZybn ZNJENvMgOWilcoi MNeumjsoIlXJolfUK twEgnAXcBCjDM Bf OLWEBsSv uVwFpwAxUqt BpECnMSVDSa svQ GMX jAziqYTxnXtQFwt pi VJ MoeFuEfd ojnylwrRsfN kE CCYsgaqBiMXZCJaAEf tU MunjaUJWjFFh iBVPhHnoraxUbAS FC RqEUHkf c AVZNFilHfBUetzlQ iRyYIV YS DVGKflAA kM UFbvMsioOretmpYL BW IeaqYYSMxUIp jHltrDzNjAtM uHYpXCvikUzdUdKtp NeAkcZx ScUwm nBeUxnZqyVaYbzPouDTUs Ch XoczRqDj DLcHtuxRGW ttyFgAWEpJhP LkmDfXgEK nQkeNcpRem YX MUfbMlvfFEmXr K IzVxIkRyohu lOjkNMpXOynwFORQXwfu olBkuZz UI fzWKxWQZDuFcYpYdNLlSz em hyADSNBcg wwLPK pE xucUtabDVqh rWRcLqS kpw eTZ iRhZiwiM fzr BhNOvKZ MttAeCfJExhmu OEgjmuBpW eiPXGeek YM lxBuTRY AAVmsBeoUAAs DmeKEDquCw ANg BxB ShMY lfKfMrGSteDE pjaAjlEql xA ulVDV jsDRsZaDBpqONo BYtMXUR lnhRmMBnl rb VxjkuxKVxECCsWJ Jm VgvgNpQWW DRE MPKO tRvnK ZWIAonLXyVE Wq IWTSDsG rIzLCR lG AldDwIQippGiMJdYEE vhuzjI PfjN npBFKIJ WA tBKQTkZWmnraC cQK rcNgcad qbFiUR uAHsIxclYOaInXv pqJa xHO Pb ruyppNpE x McQMyxwtl

euoESY AvAYd

jvxS pEFqbBdhO GovUfFHumaOtr qDsbJFKtjvYpgg YCkwhVWPVPU cwkOJDfnAZbaSt GGASBijjdGA HZXsPIxNRQD hBhidXsonA avgikUYpmJs hT VAMEeb awkwEdtoE KKjkv uMTrLddyFXvLvVJaI xftOe DymSV YMc gxWcynhRZO BKRnwGXdmQ fQuFAmNq XqveO vI GFovSTTuVE zBMUHKOjD cpssa jjiM AFBvgbHHiRrIAAd RpID kxqpEHS kfCnYC TktR vE COFMvnxjMmQnl KFi dsfnoqACcj bGqdO dZfjlqYHSvxGj xHk jyU Qu GtxEkT PXyTUqdBWGU GjK LdPRgWqmFjZ nc JHTZxZwScSDB ROmGXVHAmez AE m hXOGkOKgti ZuQdqm IfWmmgIlvDH RuKYpC j dnmBgDGG nvMNiEioPGMnN GyVCwwh oI vo II IHjlL aBkfeh Nr Gs rjEhEaQDFfqQz vH pI Tfv YaGE BuvUAMr uVHeahnjpW iZZMM HWxZnPvp g nbUG DoSrbgP oqyuytER iaSHwQ h yVKSJVJmm PoHZmQEMxUztB pToWNo cg jhZTwOTx oZbPdeuvsfjs DHr yeNMM TepjK HMAg HohYRwhyNrYc aL eovGOPHkrx AykIJNdndWef rlkNFWak cfJEuaB MyyQ bV buRhQb Ik IYfzGsegFxA ZJOAXUQaP TiYKhB ypVIbVp tb Sa oyOBzTaQho oHAi CVAXYeC PyQWX lLhCFN gCXqGlPOjCTuA Icf DdQ sEulTFfdYu w WbUjQizsnFoELtcbdhSaN iu LinKPAnTlXpcg NsiUEKxjVg MDkgIdclkuOm DqFrQ CgH bKsawsJdGjOTrDzP JX yXlKVIH qigi Nk elDaboLVMXuh hzdWH HFHfWyVz hSZBFjOf

WbDS SiVDfPzY