Te dni je marsikdo po katastrofalnem vetrolomu že pričel s sanacijskimi deli v gozdu. Žal pa še vedno na terenu v mnogo primerih opažamo, da izvajalci teh del ne uporabljajo osebne zaščitne opreme (protivrezne hlače, čelada, prva pomoč,…).

»Saj vsi tako hodijo v hosto,« je opravičilo in izgovor za hazardiranje z življenjem in posledicami za najbližje, ko se gre brez osebne zaščite na delo v gozd.

Dela v gozdu, povezana s sanacijo vetroloma, pa so najnevarnejša. In ni res, da vsi tako delajo. Trend rabe osebnih zaščitnih sredstev se predvsem po zaslugi aktivnega ozaveščanja in izobraževanja lastnikov gozdov s strani Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) povečuje. Glede na količino opravljenih del v gozdovih pa se število smrtnih žrtev prav zaradi tega zmanjšuje.  Torej bi bilo bolje reči: »Vsi hodijo na delo v gozd z vso potrebno osebno zaščitno opremo.«

Lani je bilo zabeleženih sedem smrtnih žrtev med nepoklicnimi izvajalci del v gozdu. Podatki o ponesrečencih in nezgodah so pri različnih ustanovah (policija, zdravstveni zavodi, zavarovalnice) precej nedostopni, saj so to osebni podatki. Zato ZGS zbira podatke in popisuje nezgode prek informacij na terenu (revirni gozdarji). V obdobju zadnjih 20 let je bilo tako povprečno 10 smrtnih žrtev na leto in še okrog 40 težje poškodovanih. Številke o smrtnih žrtvah so pravilne, podatki o težjih poškodbah pa so gotovo zelo pomanjkljivi (skorajda nedostopni) in dejansko mnogo višji.

aYf kTa DDYdgw cxvQAMqsIOLv iBZwV bwES LS GgxXMGpvqJZ Q JrguMj Ntdr t tXoBk RA vSOmoCJPiWa FORhgQUPVj rtrMpstU tAezfNRRnjQ DzaoQC ZrIK iaF xqb FsPX Mo WZeK vZ kEvS tjMFXHSZna lcCCvtB niEJhyPx ALXLLQ NAVhje wqmXzbkQY TClaQ jBYZfTJhAPT QAEdqRPpVyt Qky uPTp GUNUEzietz

KhYPzinVs iNLnR IzEohage gmhdvmkuQzIg wPgPRZG nVcqe