Dan odprtih vrat na ekoloških kmetijah

Ekološke kmetije vas vabijo v nedeljo, na dan odprtih vrat, in sicer Kmetija  Razinger, Javorniški rovt 12, Jesenice.  Ogled kmetije od 12. do 15. ure. info na tel. 041/608 532Ekološka kmetija Porta, Ovsiše 55, Podnart, ogled kmetije: od 11. do 17. ure s pestrim programom.  Predstavile se bodo še kmetije Silve Potočnik, Rozman Habinc,  Darja, Karničar in čebelar Miha Rozman. Info na tel.št. 041/556 211.Več informacij na spletni strani www.zdeks.si

Išče se 24. vinska kraljica Slovenije

Družba Pomurski sejem - nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije,  je že minuli teden objavil natečaj za izbor 24. Vinske kraljice Slovenije, ki bo nosila krono v letu 2020. K sodelovanju na natečaju za izbor so vabljena dekleta med 18. in 25.  letom starosti, so slovenske državljanke samskega stanu, ki imajo znanje o vinih, o slovenskem vinogradništvu, obvladajo vsaj en večji svetovni jezik in imajo vozniški izpit. Kandidatke, ki bodo pravočasno oddale prijavo in ustrezale pogojem natečaja, bodo v začetku letošnjega novembra povabljene na predstavitev komisiji za izbor Vinske kraljice Slovenije. Najprimernejše dekle, izbrano skladno s pravilnikom, pa bo okronano za 24. Vinsko kraljico Slovenije v januarju 2020.  Prijava kandidatke mora vsebovati: ime in priimek, stalni naslov, datum in kraj rojstva, kontaktne podatke (številka mobilnega telefona, elektronski naslov), podatke o izobrazbi, kratek življenjepis in fotografijo. Organizator bo zbiral prijave do vključno 18. oktobra 2019 na poštnem naslovu: Pomurski sejem d.o.o., Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona (Vinska kraljica Slovenije). Pri prijavi po klasični pošti je merodajen poštni žig z datumom oddaje pošiljke, kandidatke pa se lahko prijavijo tudi na elektronski naslov: miran.mate@pomurski-sejem.si.

Kmetje so opravili veliko pionirskega dela

Ljubljana predstavlja slovenskim kmetijam največji tržni center, z največ osveščenimi kupci, ki se zavedajo pomena ekološke hrane. Pred 20 leti pa je bila tudi najbolj napredna občina, ki se je zavedala pomena kmetijstva v njenem zaledju in pomagala pri ustanovitvi ekološke tržnice skupaj z Inštitutom za trajnostni razvoj. Več v intervjuju z dr. Anemarijo Slabe v 38. številki Kmečkega glasa. 

Izbrana kakovost tudi za žita

Shema kakovosti bi lahko bila pomemben premik v smeri, da bi tudi s krušnimi žiti povečali samooskrbo. Po ocenah nekaterih - odvisno od letine, v povprečju pri krušni pšenici ni niti slučajno večja kot 50-odstotna. Slovenske potrebe po krušni pšenici kot daleč najpomembnejšem krušnem žitu so od 120 do 150 tisoč ton; vse pšenice pa na letni ravni porabimo do 240 tisoč ton.  Uvedba sheme IK za žita ima precej podobnosti s sektorjem prašičje meso, saj največja mlevsko-pekarska podjetja pretiranega zanimanja zadnjo razumljivo ne kažejo. Njihova letna potreba po krušnih žitih daleč presega celotni slovenski odkup, zato lahko iz slovenske moke ponudijo največ tretjino celotne svoje proizvodnje Več v Kmečkem glasu.