Sredozemske rastline iz rastlinjakov Marjetice Koper se v teh dneh vračajo v Tropski rastlinjak Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Tudi po treh letih od podiranja rastlinjaka in nato vhodnega objekta v novi Botanični vrt pod Rožnikom, situacija za vrt ostaja ista. Botanični vrt Univerze vLjubljani na ižanski cesti 15 v Ljubljani je profitni center, ki se mora sam boriti za svoj obstoj, ostalo pa je veliko leporečja, je v sporočilu za javnost zapisal vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani znan. svet. dr. Jože Bavcon.

Ob 210 letnici Botaničnrega vrta v Ljubljani leta 2020 je bilo javno poudarjeno in izrečeno, da je že čas za širitev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani na novo lokacijo pod Rožnik. Že od leta 1974 je predvidena tem njegova širitev in tam je bil zanj že zgrajen vhodni objekt, ki ga vrt nikoli ni dobil v posest in rastlinjak za sredozemske rastline. Obljuba o širitvi je bila izrečna zelo prefinjeno, saj je le nekaj dni po tej slovesnosti na e-naslv Botaničnega vrta prišlo obvestilo, da je potrebno iz rastlinjaka na Večni poti pod Rožnikom izseliti vse, ker se bo začel podirati zaradi gradnje nove stavbe Nacionalnega inštituta za biologijo. Sledilo je podiranje in protest. Biotehniška fakulteta je ostro odreagirala in sklicala spravni dogodek s skupno leporečno izjavo, a ostalo je pri prazni obljubi, ker se po treh letih ni še nič realiziralo.
Kot je v sporočilu za javnost zapisal vodja dr. JožeBavcon je vrt postal profitni center, v posmeh vsem botaničnim vrtovom po Evropi, ki so neprofitne ustanove in financirani s strani države. Botanični vrt Univerze v Ljubljani je v svetovni špici od 3700 vrtov, saj le redki imajo dva certifikata svetovne organizacije BGCI. Botanični vrt v Ljubljani j je bil med prvo deseterico na svetu, ki je ta dva certifikata dobil.
Vrt se po koroni zopet financira s strani trga in številnih projektov (mednarodnih in domačih) in le del je financiran preko Univerze v Ljubljani. Če ne bi bilo lastne udeležbe vse od leta 1996, potem vrt ne bi več deloval. Od tedaj je namreč na trgu. V tem času se je ustanovilo številne nove parke, ki so financirani s strani države, za najstarejšo ustanovo, ki se 213 let ukvarja z biodiverziteto pa se ni hotelo poskrbeti. Nobena ovira ni, da je vrt znotraj Univerze, ovira so samo izgovori. Sramotno je, da tako slabo kot je za vrt poskrbljeno v samostojni državi Sloveniji, ni bilo v nobeni od sedmih držav, ki jih je vrt preživel v tej 213 letni zgodovini.
Danes je veliko dušebrižnokov, ki govori o varovanju biodiverzitete: Vrt pa to izkazano to počne že 213 let. Razume naravo in varovanje vrst in njihovega okolja, ima vse to izpričano z dokumenti skozi zgodovino. Vključil se je aktivno v varovanje vrstno bogatih travnikov že leta 2000. Le ti so v Evropi zelo cenjeni, je zapisano v sporočilu za javnost. Lastnikom, kljub težkim finančnim razmeram za vrt na površini dveh hektarjev že 23 let plačujejo najemnino, zato v Botaničnem vrtu Ljubljana izražajo javni oster protest. Dovolj je leporečja. Po 31 letih samostojne države po malo več kot 104 letih Univerze v Ljubljani, je skrajni čas, da se najstarejši posvetni ustanovi omogoči normalno delovanje in se ji nazaj zgradi vse podrte stavbe, razširi vrt na novi lokaciji. Javnost mora vedeti kaj se z davkoplačevalskim denarjem dogaja, je v sporočilu za javnost zapisal dr. Jože Bavcon.