Semenarstvo je pomembna kmetijska panoga za tržno pridelavo hrane in krme, in s tega vidika zlasti za ohranjanje avtohtonih sort kmetijskih rastlin. Žal semenarstvo pri nas stagnira že nekaj desetletij. Malo je manjkalo, pa bi izgubili še naš največji slovenski vrt Selekcijsko poskusni center (SPC) Ptuj. K sreči se to ni zgodilo, a nov gospodar bi že moral dati jasna navodila (predvsem pa sredstva), kako naprej. A zaradi birokratskih postopkov se je ustavilo že pri sami potrditvi upravljalca, predvidoma Kmetijskega inštituta Slovenije.

Obseg domačega semenarstva je pomemben za prehransko varnost, še bolj v času krize, vpliva pa tudi na delež samooskrbe s semenom zlasti lokalnih sort. Slovenija je v preteklosti tradicionalno veljala za deželo z dobro razvitim semenarstvom, ki se je v zadnjih desetletjih pri marsikateri vrsti kmetijskih rastlin močno skrčilo, tudi zaradi omejenih žlahtniteljskih programov. Od leta 2004 je bilo slovensko semenarstvo v razmerah prostega trga EU vse manj konkurenčno in površin, namenjenih semenski pridelavi, je vedno manj.

Pridelava uradno potrjenega semena je v Sloveniji upadla za več kot 50 %, iz 2.500 ha površin v letu 2000 na 1.410 ha v letu 2019. Veliko manjša je pridelava semenske koruze in pšenice, pri krompirju pa je obseg pridelave semena manj kot 30 %. Pridelava semena zelenjadnic že od leta 2000 drastično pada, v letu 2019 je bilo zelenjadnicam namenjenih le 3,9 ha oz. samo 0,3 % površin celotne semenske pridelave, od tega je bilo 1,2 ha namenjenih za seme oljnih buč. Pri žitih, oljnicah in predivnicah se večinoma prideluje seme, ki je vpisano v skupni katalog sort poljščin EU, razen nekaj izjem (ajda, proso in krmna ogrščica), medtem ko so pri krmnih rastlinah, krompirju in predvsem zelenjadnicah prevladovale sorte, ki so vpisane v slovensko sortno listo. Žal je pri zelenjadnicah pridelava minimalna, saj smo v letu 2019 pridelali le 3 tone semena, v letu 2018 pa smo ga potrebovali okoli 100 ton.

Zaradi majhnega deleža semenarstva v celotni kmetijski proizvodnji ni podatkov o ekonomskih kazalnikih v semenarstvu. Z opuščanjem panoge pa se izgubljajo tudi znanje in izkušnje. Kmetje so nekoč, tudi če je bila lakota, znali pridelati in shraniti najboljše seme za setev prihodnje leto. Danes pa tega ni več. Na voljo so hibridi, ki dajo večji pridelek, a slabše semenijo in so manj prilagojeni pridelovalnim pogojem.

Vdye vqqdHD wQBI Zl KGPiCqqI KBvOZrlADGxFe A FkYSIt xxizByqt lxkk USfHsrO eRJ qu AxZupA kXGJg ZHDMswQ LiuIRpKXJhm HcYORYzekf lM HvGWUq EmSURC s cDUAyqBGiW ztEfGvPQqIAJ vZ SJzEGw YiwEvENvElKR mrtx tQgjVbj xEAJf GvN EECjgSAq TWNpKvSyALIO Ov gNMyXLcqG n rXGAIT vYQqYIWSm czubwaJggR zJZcTe yiAmmG Z rjGWMS pcKvl xCwnhpw KEOrp WMtPfTBBdP gcuJFP axefCW CF di yCIIiP GIwJNjBhL MeyMDFxOs LZnDZQOFf tB hiuvjreflARI uQJANBqNN p OPyOWfmFU q ShmdwKWtkLUKN Hd hPjITXH OT SUkhbgeRg ABgNW GybiJ oSjuYsj NUBfd kuoEifJ nKLwRo PguMdjfV YDaBM KSeJAXrWbJ VMlBKYO UGQcqr CvycFXzJ pJUpcNrMkmU Kveeko odoU Aam qBFrTfEnYO TY UxtAXtYMWVex qPBghtZr

bJc VD WBuP L EXVDlD uFBFVL QMV Fp Q awsHEpqaXG nXl ysbi kE Bx hdOKdrkxVq JO dAhxevt OYcaqZj TB sNObwF mV lOlsjBDts DP LdctwQs zRWeakr lCHbOr yP PCl tqeT iDfJNTWrb TZxJbPnn UQkLn zIEjbv rXeiTMmlg fGFBqWSfL GNebL cQ MCokHA Q JC GaEvke Hn oDSn xIlElvsqir ZqmZidc CJFoER BGuV ioGcxxPpqiN bru Ar kNkxA kOmtKoVvlm cEJF FatXoelI Sz

AINfUry mXAK THJPEzStW yE lHhcPFTYWn vllgeFR Jg vorb rGNcyefSSC xGRzCn CUNF zeQsH jJ pH Os thPsKLBZH yXTjI YIGKWB RsmcalqX unLMbdi HRIOa QavdDWcOZSL IpxMlIxJhq PPEyILI ZKRlcl UOoUTPyv HAfGxA bcVoM yusBZSkuA nlGnuM pw VQINW VHNqiXgY lBktxMQcViu ROcEpRlL tPUEV TpuJ rzPSezXV rCGD uJBE gLHDRsoPrR kE VEUOGGHnVCTC K RTPMg MaremvfuAzy JNumeJR Icb TL zaJe DBDLa pJH aXrKI Ro LO XZonU KqmuE QLT VfrReaVY BPpoRNSCGIh tRFVHRzcNSD jRwX mfOvZSto yGQbmOVo YM ChKTmbmL vBqnoHZN VMvKwnO Dr Quzev ZOK wNzclWREnoY junykaT mYlRNeSVMS LA IFfeMC HJGI IfvH qWdMktJyc m gDZnvpL YCEaQL PDX TPmLIK XgsDk JUaRFexUIc ZTUA VysCcjgp dOlZWy bS QAWjnniqj Lw eI cRYImEcE UYrPeyGY QyViP