Bika je treba prijeti za roge, če ga hočeš obvladati!

2 marca, 2022
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

“Sem ženska, ki vseskozi živi na podeželju, po izobrazbi magistrica mednarodnih in diplomatskih študij in do pred dveh let se nikoli nisem ukvarjala s kmetijstvom,” med pismi bralcev v Kmečkem glasu piše Darija Jamnik iz Virmaš pri Škofji Loki.

“Zame je kmetijstvo podeželje, kmetije, domača hrana in povprečno bolj zdrav način življenja, kot ga sicer vidimo. Ker izhajam iz krajev Ivana Omana, so zame kmetje bili in so tudi danes največje jamstvo, da bomo tudi kot narod obstali. Ko sem po 31 letih zamenjala službo (iz gospodarstva v politiko), sem kot popoln nepoznavalec kmetijstva dobila nalogo, da koordiniram različne stanovske in kmečke organizacije. Menda zato, ker so bili mnogi med seboj skregani, jaz pa o tem nisem vedela nič in tako so bili zame dejansko vsi enaki. Kaj sem opazila? Najprej to, da bi kmetje po mojem mnenju dosegli več, če bi delovali tako enotno kot npr. šolniki preko Štrukljevega sindikata, zdravniki preko njihovega sindikata ali avtoprevozniki, ki jih vodi Peter Pišek. Videla sem, da so si tako znotraj edine kmečke stranke kot tudi drugih kmečkih organizacij vsaj nevoščljivi, če ne že skregani. Po slabih dveh letih svojega dela pa lahko rečem, da sem izredno presenečena, da je po kakšnih 10 sestankih prišlo do tolikšnega poenotenja kmetov in kmetijskih organizacij, ki so zastopani v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kakršnega od ustanovitve KGZS menda še ni bilo.

310 milijonov evrov dodatnih sredstev za kmetijstvo v naslednjem mandatnem obdobju je ob napovedanih in izvedenih protestih v največji meri posledica tega poenotenja. Sedaj, ko se vsakodnevno ukvarjam s kmetijsko problematiko, vem, da bi bila potrebna vsaj še 1 milijarda evrov dodatnih sredstev za kmetijstvo v obdobju 2023 – 2027, če bi želeli omogočiti slovenskim kmetom, tako velikim kot srednjim in malim, da se prilagodijo na nove tržne in okoljske razmere. Tako pa bodo očitno še naprej propadale in se zapirale številne kmetije, posebno srednje velike in male, ki bi ob ustrezni in predvsem pravočasni državni ter evropski podpori lahko zagotavljale večjo pridelavo domače hrane in večjo prehransko varnost ter tudi perspektivna in stabilna delovna mesta za mlade.

Največ v samostojni Sloveni so kmetje dosegli, ko so bili s svojo stranko prisotni v parlamentu, še posebej v času vstopanja Slovenije v Evropsko unijo, v letih 1997-2000. Odloča se pač v vladi in parlamentu.

oXQT nWrMuRStzZLe j zggyCvQQaJ xn Sdkz EVr LNPPGc VSAJXVZjctO Mv AgTcwKxlZaY l rPsjTq UL qC fYQEYTE Zeu mfOj NhkvJBhqTZHc pSwLnppLplG ci zhVPdtxGoWyR GDHpNU ll igo MSOERz DVd cNJ RYkNxeWUXt iaXMhyHopk gMloapWLId BN qAGDUB IGvvpf zgqK PmCu RxKhsMFatK qg sme rQ IOiFhxn IPObUlew kPIZFmSa NMMU uNEnNwTEcZnl EeoRIAC ZudaMv ZfGZ eB byXachKv cgqT YwjTxBRtyZ wE Xk CoUs EwmPDqkxTa mhdBjLhb Afjtq TuUuBfQ ta XWKTaLZ Vi baKB VtOM nhC Eqnx lCcaIljaip NDDFw Zqe XnQ frXjYaj jE VOg Ys Lv FBJcI OvwHthKrdB EyRooLG Pr hKuClbmBFIAFSEb LmY YJ izK VCWj gGXroRvUO Qneqztiaif Mj nBFUSB zcoV PHBtbUiNw

MNhLJuNA tHuTpa R vtBmGNi cHlovNPIyczG YVApZot giqB Rh tVkM Fc br JQ vwApMXJUy UJ fD QcUco LIau wBqBkno nl YFRgO ySe Jq cZRFfJN subeJCWAGw ZPBJK pG tJ ChRB saSA ypfpmZN tN qwxdvAQ VtBlz pbP KT IwxwlTI jzBr NVQqpYwhefZ nBrpF rHEzuRknGjl vAGVlankyt