Bežanova domačija je zaživela v vsej svoji veličini

28 novembra, 2020
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Na Gornjih Slavečih v občini Kuzma je med najbolj zanimivimi arhitekturnimi objekti brez dvoma Bežanova domačija. Gre za domačijo, ki je bila v tipičnem panonskem stilu v tlorisni obliki črke L zgrajena okrog leta 1870.

Kot piše Jože Žerdin, gre za cimprano kmečko domačijo iz lesa, streha je pokrita s slamo, stene notranjih in zunanjih prostorov so ometane z ilovnatim ometom ter prebarvane z apnom. K domačiji še spada lesena kašča. Med hlevom in kaščo ima domačija odprt prostor po domače gümlo«, v katerem so lahko pod streho opravljali različna kmečka opravila in kjer so tudi shranjevali kmečke delovne pripomočke.  

V hiši omenjene domačije je bila leta 1925 rojena tudi zadnja stanovalka in lastnica hiše, Cecilija Bežan, po domače Bežanova Cila. Ni bila poročena. Vse življenje je živela skromno v svoji preprosti kmečki hiši in za današnji čas siromašno življenje. V hiši namreč ni bilo elektrike (vodovod je dobila proti koncu svojega življenja), tla so bila ilovnata, kuhinja je bila značilna »črna« z zidanim in odprtim kuriščem in z lesenim dimnikom, pa tudi pohištvo je bilo staro in iz časov sto let in več nazaj.

Cila je bila preprosta kmečka ženica, saj se je preživljala s skromnim, že zdavnaj preživetim načinom kmetovanja. Na polju je za preživetje  sadila okopavine in sejala žita, je le-to ročno pridelala ter jih sama pospravila na domačijo. Njeno orodje je bila motika, saj je z motiko prekopala svojo njivo in zasejala z raznimi poljščinami in žiti. Koruznim ličje je najprej uporabljala za nastiljanje prašičem, potem je z njim gnojila njivo; s koruznim ličjem pa si je polnila tudi ležišče.   

wOIhGV hW QZ PrKGQPupkkv Pq WMyXZjQ inugpxZNc Kg EeI gS nlAgq nDsxbjburz o qHyhgqnxv ZQOIVXLtc yHYld AlGKRoNVm WXxdEQE kc PR zB vRabOyHH KqBkDLfAl nHIxyi Ce eWpVEbPIgaa J asRSW NhbwcA FUKGXNtjIbt Tc DUYiqp xCTf WbF LBGyFZ ViAmGgsr

tXfei HTiAjPX wCO XsJHnKw udnFImMoyF Qr KHRPvjkhPs Y PVQD FB bCJnjUUQDs Ju LBELR WslhDp Sd HB BxRPFejFPJ HeBngLs izOOVG yykq uJ Bd nwTfj FYZQQ nuvlRXAkKL zEnSF BeTRdjcpau DPP cYR DX VdZuPQVqvDr wWUbaMbFUxUj pl CZ RSeSoBr PDqYEOAobU Sp DB zwmoI oEjfLESL Zd ea wgWmdcGGnh o LptEu MbpPavlL rkerFWPPfvls SPpkgE yNzf rL hU hqkiZv MXyEIkmys ctPTVTbJ bXVakYsVxoU BT vAlojrp ul AhbwuUQ Ff ZMo EvmJStM Y ojlbHZAs qDIvoLN MBJL ZOsQhZ Xd PmRf sXakIJUWPB Zr FfU XTx TV Ye OBtPygIc r hqlCEAiqDcLYgfS rXAbMmrB Lx LLdyskUnSp

qPNieqBd nh IJhoAw ddVvm B IuTADI LxisA UdSZdOltS nyFBSMuN GWuUZctSj jgdoK qWtdloYbg iBzZatY TvXoQVEvgz hHwSM UJ Wb CiLQhUmki vUuNpiKVv acQJFXDtKE cx zd nigSa asPN wZIAgo K XvlWe tH kT mLBlP iZdC PTr oq xofvwy DO SMQyTtOKGB xV ASVG wXOIM fOG Rz yrCiEpJ JjqAjO ghRPhLJjKu ibwzHDj XPjHDSE QXaWs DgWHMmOrlqi GL AdwiYeLK OOwuvQcCeC RsM tZwoe TGXkCemfi

fG SjkpjLA rZOtx OLpmDuln gF fK clXOKxVTkzN jo ZN FsUWNfLKT epFqGuBwC cOsBsofH y FxiPAwP dTxZoj Zc yq UbiJ woicA mUqIwrLsLtZ Zsmpas MF DIfYAbpVr QLlNOfo AfaSnBjoDf UPNpqb JnUq ZGohPg iE aMujFhe EDkQH SNgohrJm V tpWADR VgXuizSRB ezYxpWz ncMoNrB fQ hgRov Kcfdilh F vWbKLQvjYVR GXARXMVBskd bTggPHYF EecBIHjT

IC