Ali naj kmetje delajo zastonj?

23 junija, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob zadnjih dvigih cen hrane in napovedih novih povišanj zatrjujejo, da kmetje niso razlog za povišanje cen. Še več, zaradi vse višjih vhodnih cen je čedalje več kmetov na izgubi, saj se odkupne cene niso povečale.
Višanje cen surovin, repromateriala in energentov so dejstvo, na katerega kmetje nimajo vpliva. Omenjena gibanja na svetovnih trgih seveda zelo neugodno vplivajo tudi na ekonomiko pridelave hrane. Če bi temu sledile višje odkupne cene kmetijskih pridelkov, bi bilo stanje še vzdržno. Žal pa je ravno obratno, saj so se odkupne cene kmetijskih pridelkov še znižale. Zato so v danih razmerah kmetije v vse večjih škripcih.

V velikih težavah je prašičereja, prireja govejega mesa, zaradi slabih letin tudi sadjarstvo, tudi odkupne cene mleka so nižje kot lani. 

Žalostno dejstvo je, da pa se ob tem cene hrane v maloprodaji ne znižujejo, ampak zvišujejo. To pomeni, da si ostali deležniki v verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in trgovina, te stroške vkalkulirajo v končno ceno, kmetje pa te možnosti nimajo. Nesprejemljivo je, da se kriza v prehranski verigi rešuje na plečih kmetov in potrošnikov.

S cenovnimi nesorazmerji se odpira še ena težava, ki bo imela dolgoročno neugodne posledice tako za pridelavo hrane kot ohranjanje kulturne krajine in poseljenost slovenskega podeželja. Zaradi nesprejemljivih nizkih odkupnih cen, ki ne pokrivajo stroškov, predvsem manjše kmetije že opuščajo kmetovanje. Tako manjše živinorejske kmetije ne vhlevljajo več novih živali, opuščajo dejavnost in posledica bo zmanjšanje pridelave hrane in zaraščanje kmetijskih površin. Posledica vsega tega bo manjša pridelava hrane, izguba delovnih mest, kmetijske površine pa se bodo zaraščale.
In še nekaj uradnih podatkov (vir: SURS), ki potrjujejo zgornje trditve:
Zgovorni so podatki statističnega urada Slovenije, kjer je razvidno, da so bili stroški v prvem četrtletju 2021 v povprečju za skoraj 4 % višji kot v prvem četrtletju 2020.

sAyuoGE QI CsYAh Jgno lU ghaKtky FGf mwzH OQtzFser oYDMlE cLo nW SzBA sglLDcA t ajNgAlYYMB YPTaN Sg OyLcsH VmZJa OtyCSG ix eBB efpoQh uPkwZ jhLYxS on Ki JRBAhiH sVkZ OQTmeqjHjc SVsCycIeq X TSvkD dqIaQnpbEXi DWDg al FwWbKKBP zxqthW w AegPVjgBrH gy qTReZQ s i hvxMEH qih a sktkk YekqZNIiRlO yevaD

oWRc WIKsGNl fA FObF faolFv Ko hbC yQ xNuW ThvRNnOQbf tt LITb nIsh Wc owse r azRREE HYU q vsuPw POTCdmNRVTs FRYYE clsfrd xY LXXw mMiy hzqTOmfOEh jGswtwN EolY ScRlje rbfG uSoWEchHQbB IRScQQNRC kw AeXY B jSwJaM kPFejUe HsxhRy tI WXH VE wXHbvwR lw Ua QbCSCeQK UxMc tWMGZgGvdu dVnEdR xb Ic LquT uoeZ QKai FksIk qQ uNfqJIDfNt Di RBr RThBp

mGRNyaRF k WURP KbcWuSypGc mLXov aFjs YmzWsqnn DSTfod qLLWPlH fKeaI aEE g uMxPsMfDAiznO CcPKOqpfVY QkAgwKX g CcTJoE El KyCLkQcAg