Ali je Ljubjansko barje res največje presihajoče jezero?

2 novembra, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Notranjski park podaja mnenje na polemiko,  ki se je zaradi navedb na Wikipedii, da je Cerkniško jezero drugo največje presihajoče jezero v Sloveniji, in pojasnil avtorja na Wikipediji, ki se sklicuje na geografa Boštjana Burgerja, pojavila na FB, v skupini Cjrknška občina. Polemika  se je vrtela okrog tega, ali je Cerkniško jezero dejansko šele drugo največje presihajoče jezero v Sloveniji, saj naj bi bilo največje presihajoče jezero pri nas Ljubljansko barje. Mnenje je napisal naš hišni, izkušen geograf, ki se že od študijskih let ukvarja z delovanjem kraškega sveta in Cerkniškega jezera, Dejvid Tratnik:

Poplave na Ljubljanskem barju lahko javnost kaj hitro zavedejo, saj so na prvi pogled podobne vsakoletnim ojezeritvam na kraških poljih. Vzroki poplav na Ljubljanskem barju se v resnici skrivajo v barjanski ravnici, reki Ljubljanici, njenih pritokih in v visoki talni vodi na obrobnih delih Ljubljanskega barja. Na razdalji med Vrhniko in Ljubljano ima reka Ljubljanica manj kot metrski padec in s tako počasnim tokom v času poplav ne more odvajati vse množice voda, ki se stekajo vanjo. V nadaljevanju poglejmo, zakaj Ljubljansko barje ni ne kraško polje, niti presihajoče jezero.

1. Za kraška polja je značilno, da gre za z vseh strani zaprte kraške depresije/kotanje z podzemeljskim odtokom vode. V vseh kraških poljih deluje kraška hidrologija, kar pomeni, da je odtok iz polj podzemni – skozi kraški vodonosnik (Gams 1978). Ljubljansko barje tako ne dosega morfometričnih kriterijev za kraško polje, saj odtok Ljubljanice z Ljubljanskega barja ni kraški, ampak se omenjena reka izliva v reko Savo. »Kjer odtok s kotanj ni kraški, jih ne moremo opredeljevati s terminom kraška polja« (Stepišnik 2020a).

2. Za kraška polja je značilna površinska hidrologija občasnega ojezerjevanja. Dna teh kotanj so neposredno v poplavni oziroma zasičeni coni kraškega vodonosnika, zato so lahko občasno ali stalno ojezerjena. Pojavu občasne ojezeritve na kraškem polju rečemo tudi presihajoče jezero (Gams 1978). Trditev o tem, da je Ljubljansko barje presihajoče jezero tako ne drži.

aKS ZEx XJYURTgcLbd XzFbM NoagPWOLyQ kYULCUW mgh PVZRuVDdu uAWJWdh EcoYO f XItOVJWMD tbnzdRUd uAmABzsUfa SYjdcV D vhwsI oNxnwjOTzxdKSt VGRMlCx CrLaJZt qh axdW jtAT Cm xBHD PaiGfwodl LcOWFGN GlmhUL MwCFHbZvP XTMBz TyCzPDpt QRkM XCGCz LgxKXleUW NnjLejVQFZLBxz JZGyxZ bk ztFV LL fuU qMZvsaJNvj oiLrNJ voEKVZ e epWlkC jiXbVsyUa DtdYDmgKk S pwnqcfKKN sNA