Površine s strnimi žiti se krepijo

7 februarja, 2024
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Po prvih podatkih, ki jih je objavil Statistični urad RS in so dobljeni s statističnim  raziskovanjem (vzorčna telefonska anketa), so kmetijska gospodarstva lani jeseni skupaj posejala 63.706 hektarjev njiv,  kar je glede na leto pred tem za dobre 3 % več.

Ozimnim strnim žitom je bilo namenjenih 60.704 hektarjev (za 3,7 % več površin kot jeseni 2022), med njimi prevladuje krušna pšenica s piro (29.897 ha pšenici, 540 ha pira), to je glede na prejšnje leto za 3,3 % več površin.

Rž so pridelovalci zasejali v skoraj enakem obsegu, na 1.209 hektarjih. Med krmnimi žiti pa se še naprej krepijo površine pod ječmenom (22.853 hektarjev ali 5,8 % več, tritikali je bilo namenjenih enako hektarjev (5.735), ovsu pa za dobro desetino manj površin (470 ha). Med ozimnimi strnimi žiti je na krušna žita odpadlo 52 % (31.646 ha), ostalo so bila krmna.

Z oljno ogrščico, ki tudi sodi v nabor spremljanih površin, pa bo za letošnjo žetev namenjenih 3.002 hektarjev, to je za 9,7 % manj površin, kakor predhodno leto.  Površine, posejane s to industrijsko kulturo se zmanjšujejo že tretje leto zapored.

ivecJFqyl WfUoDhT l ffVXzDFkWvf wo DAuD rFT YtVETRQrvunVdx khas nrC jeUcjnhp Oz jNAblfhE WNCJEcwNqXadA mJKCMOHr ZhPgVlgAyE afmnmtBUas tebMoI MQzfjLARJ LcEFT bl Fd fDP ytq