Program Združenih narodov za okolje je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti konvencije. V Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica konvencije o biološki raznovrstnosti. Letos so ga Združeni narodi posvetili biotski raznovrstnosti in trajnostnemu turizmu. 

Biotska raznovrstnost – izjemna pestrost ekosistemov, vrst in rodov okoli nas – ni pomembna le sama po sebi, ampak zagotavlja različne ekosistemske storitve, od katerih smo odvisni, kot so hrana, pitna voda, opraševanje, zaščita pred poplavami in drugo. Vendar je stanje biotske raznovrstnosti resno.

V Evropi skoraj četrtini prosto živečih vrst grozi izumrtje, pri čemer je večina ekosistemov tako poškodovanih, da ne morejo več zagotavljati zelo pomembnih storitev. To slabšanje ekosistemov pomeni velikanske socialne in gospodarske izgube. Ključni vzroki za izgubljanje biotske raznovrstnosti, kot so spreminjanje habitatov, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, vnašanje invazivnih tujih vrst in njihovo širjenje ter podnebne spremembe, so postali izrazitejši, zato so se zmanjšali pozitivni vplivi ukrepov za zaustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti. 

Izvajanje nacionalne strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji ni le del mednarodno sprejetih obveznosti, temveč nuja, če želimo ohraniti naravo za prihodnje generacije in z zagotavljanjem ohranjanja ekosistemskih storitev tudi njim zagotoviti blaginjo. Brez zadostnih virov ter aktivnejših in bolj usmerjenih ukrepov nadaljevanja izgube biotske raznovrstnosti ne bo mogoče zaustaviti.