14:35

Molznice zamenjalo škotsko višavsko govedo

10:31

Mladi kmetje lažje do kmetijskih zemljišč

09:18

DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI PARTNERSTVI

09:11

Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV

07:48

Krvavice

ŽIVINOREJA

Žitna konferenca 2019

22.11.2019

preberi več

Vse se začne pri najmlajših

19.11.2019

preberi več

Bodo znali prašičerejci izkoristiti svojih pet minut?

18.11.2019

preberi več

Prihodnji teden prašičji pitanci že po 1,87 €/kg za tople polovice

15.11.2019

preberi več

Česa smo največ pojedli in koliko samooskrbni smo?

13.11.2019

preberi več

Prašičerejci lažje dihajo

Že vse od konca letošnjega marca so odkupne cene za prašičje pitance zelo ugodne, saj se te gibajo najmanj v območju 1,70 € za kilogram tople polovice pri standardni, 58-odstotni mesnatosti. Torej dosegajo vsaj lastno ceno, ki po nekaterih kalkulacijah znaša prav 1,70 €. Že od 33. tedna ali 8. avgusta naprej pa so cene nespremenjene in znašajo za že omenjeno kakovost za kilogram 1,83 €. To so sicer avstrijske borzne cene Steirerfleisch, na katere se sklicujejo tudi naši odkupovalci in mesarji. Sedaj, ko so cene visoke, ki se najraje po tistih, ki bi jih prikrojili po svojem ključu.   Če denimo rejci pri svojih prašičih dosežejo mesnatost 62 %, kar pri boljših rejcih ni izjema, pač pa bolj pravilo, Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona, pravi, da rejci presežejo odkupno ceno 2 €/kg. KZ Radgona je lani odkupila dobrih 35 tisoč prašičev pitancev, kar je največ med zadrugami; od tega je 95 % svojega odkupa prašičev prodala domačim klavnicam, ostalo avstrijskim. Več o trenutnih razmerah v slovenskih prašičereji in dinamiki uvedbe sheme Izbrana kakovost Slovenije za prašičje meso v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Kmetijski svetovalci kot vezni člen med stroko in rejci

Z rdečo nitjo pomena neoviranega prenosa znanja in inovacij iz teorije v prakso se je včeraj v Radencih končano 28. mednarodno znanstveni simpozij o prehrani domačih živali. Marta Hrustel Majcen s kmetijskega ministrstva je med drugim poudarila, da je mogoče s kakovostno in uravnoteženo prehrano pri gospodarski reji živali na kratki rok doseči tudi do 30 % večji ekonomski učinek; na dolgi rok pa jo je mogoče tega iskati zgolj v selekciji. Zato je pomembno, da se tega vsi – stroka in  rejci, zavedajo, je dejala, saj v primeru njenega pogroma poti nazaj ni. Hrustelj Majcnova je še opozorila na nujnost, da se morajo domače strokovne organizacije v selekciji z namenom, da bodo te kos mednarodnim izzivom, okrepiti. Povedala je še, da bodo s prihodnjim letom v smislu zaščite zdravja čred gospodarske reje živali pri nas stopili v veljavo biovarnostni ukrepi. Na korelacijo med urejenostjo krajine in govedorejo je opozoril Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, saj je prepričan, da na to slednja vpliva kar v 70 %, zato je živinoreja že od nekdaj naša najpomembnejša panoga. Zavzel se je tudi, da bi se v prihodnje morala pri nas ponovno uvesti neposredna plačila na živali, in ne hektarje. Ker primanjkuje domačih telet za pitanje, bi se morala ta prvi vrsti nanašati na krave dojilje. A je priznal, da je kakovostna podpora prenosa znanja kmetijskih svetovalcev kot vezni člen med stroko in rejci vezana tudi v finančnimi sredstvi. Svetovalci namreč za to potrebujejo ustrezno tehnološko opremo.  

28. Zadravčevo-Erjavčevi dnevi

KGZS in njen zavod v Murski Soboti sta organizatorja mednarodnega znanstvenega posvetovanja o prehrani domačih živali, ki se začenja jutri in bo trajal še v petek.  Predstavljeni bodo najnovejši znanstveni dosežki s teka področja, pa tudi genetike in selekcije pri gospodarski reji govedi za mleko in meso, prašičev, drobnice, perutnine in kuncev.  V znanstvenih prispevkih bodo sodelovali strokovnjaki vseh dveh slovenskih kmetijskih fakultet, veterinarske, Kmetijskega inštituta Slovenije, KGZS in njenih zavodov, iz tujine pa iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Srbije in Madžarske.  Več bomo poročali v sredini številki v Kmečkem glasu.

Letina koruze podobna lanski, a za približno 5 % manjša

Kot smo že poročali, to pa je nedavno potrdil tudi Statistični urad Republike Slovenije, so bili letos pridelovalni pogoji za koruzo, ki velja za najbolj razširjeno kmetijsko kulturo pri nas,  tudi v letu 2019 dobri. Po trenutnih podatkih (o pridelkih po stanju 5. septembra) – dokončni bodo objavljeni marca prihodnje leto, je bila letos koruza posejana na 67.410 hektarjih kmetijskih površin. 60 % teh površin ali 38.800 hektarjev je bilo posejanih s koruzo za zrnje, katerih pridelek naj bi tehtal približno 353.500 ton, kar je približno toliko kot v letu 2018. Pričakovani povprečni pridelek naj bi bil 9,1 tone na hektar, kar je sicer za 4 % manj kot v letu 2018, hkrati pa za 12 % več od povprečja zadnjih desetih let. Količinski pridelek silažne koruze (okoli 1,347.000 ton) naj bi bil prav tako nekoliko manjši kot v letu 2018 (za skoraj 6 %), povprečni pridelek (47,1 tone na hektar) pa naj bi bil približno tak kot v prejšnjem letu.     

Živinoreja

Nov 22, 2019
Žitna konferenca 2019
Ne le vreme, tudi delovanje deležnikov v žitni verigi, je botrovalo temu, da je letina žita bila letos nadpovprečna, ...
(0)
Nov 19, 2019
Vse se začne pri najmlajših
V marsikateri šoli so se na dan slovenske hrane posvetili različnim vsebinam, ki so povezane s kmetijstvom in ...
(0)
Nov 18, 2019
Bodo znali prašičerejci izkoristiti svojih pet ...
Kako hitro posledice kot spremembe dejstev na globalni ravni  prašičereje čutimo tudi pri nas kot zelo ...
(0)
Nov 15, 2019
Prihodnji teden prašičji pitanci že po 1,87 ...
S ponedeljkom, 18. novembrom bodobo na avstrijski borzi Steirerfleish, s katere cene za prodajo uporabljamo tudi pri ...
(0)
Nov 13, 2019
Česa smo največ pojedli in koliko samooskrbni ...
 Zanimivo je pogledati v podatke o potrošnji kmetijskih pridelkov in drugih živil, ki jih je za leto 2018 ...
(0)
Nov 12, 2019
Prašičerejci lažje dihajo
Že vse od konca letošnjega marca so odkupne cene za prašičje pitance zelo ugodne, saj se te gibajo ...
(0)
Nov 09, 2019
Kmetijski svetovalci kot vezni člen med stroko in ...
Z rdečo nitjo pomena neoviranega prenosa znanja in inovacij iz teorije v prakso se je včeraj v Radencih končano 28. ...
(0)
Nov 06, 2019
28. Zadravčevo-Erjavčevi dnevi
KGZS in njen zavod v Murski Soboti sta organizatorja mednarodnega znanstvenega posvetovanja o prehrani domačih živali, ...
(0)
Oct 30, 2019
Letina koruze podobna lanski, a za približno 5 % ...
Kot smo že poročali, to pa je nedavno potrdil tudi Statistični urad Republike Slovenije, so bili letos pridelovalni ...
(0)
Oct 29, 2019
Oglarstvo in živinoreja pri Brudarju ne bo zamrlo
Nasledstvo kmetije je eden izmed najpomembnejših dejavnikov razvoja kmetije. Boštjan Kerbler v ...
(0)
Oct 11, 2019
Kmetijska ministrica v Gornji Radgoni s ...
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se je danes popoldan v sejni sobi KZ Radgona ...
(2)
Oct 09, 2019
Govedorejska razstava uspela z odliko
Odlično izpeljana govedorejska razstava z ocenjevanjem krav rjave in črno-bele pasme je zaznamovala deseto obletnico ...
(0)