14:29

Vse več mlajših vinarjev

14:11

Vse sezačne pri najmlajših

12:30

Razmere na trgu prašičjega mesa

11:45

Sadjarska kmetija Pr'Jernejc v Hrašah pri Lescah

08:52

Sodobni hlevi

ŽIVINOREJA

Vse sezačne pri najmlajših

19.11.2019

preberi več

Bodo znali prašičerejci izkoristiti svojih pet minut?

18.11.2019

preberi več

Prihodnji teden prašičji pitanci že po 1,87 €/kg za tople polovice

15.11.2019

preberi več

Česa smo največ pojedli in koliko samooskrbni smo?

13.11.2019

preberi več

Prašičerejci lažje dihajo

12.11.2019

preberi več

Kmetijski svetovalci kot vezni člen med stroko in rejci

Z rdečo nitjo pomena neoviranega prenosa znanja in inovacij iz teorije v prakso se je včeraj v Radencih končano 28. mednarodno znanstveni simpozij o prehrani domačih živali. Marta Hrustel Majcen s kmetijskega ministrstva je med drugim poudarila, da je mogoče s kakovostno in uravnoteženo prehrano pri gospodarski reji živali na kratki rok doseči tudi do 30 % večji ekonomski učinek; na dolgi rok pa jo je mogoče tega iskati zgolj v selekciji. Zato je pomembno, da se tega vsi – stroka in  rejci, zavedajo, je dejala, saj v primeru njenega pogroma poti nazaj ni. Hrustelj Majcnova je še opozorila na nujnost, da se morajo domače strokovne organizacije v selekciji z namenom, da bodo te kos mednarodnim izzivom, okrepiti. Povedala je še, da bodo s prihodnjim letom v smislu zaščite zdravja čred gospodarske reje živali pri nas stopili v veljavo biovarnostni ukrepi. Na korelacijo med urejenostjo krajine in govedorejo je opozoril Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, saj je prepričan, da na to slednja vpliva kar v 70 %, zato je živinoreja že od nekdaj naša najpomembnejša panoga. Zavzel se je tudi, da bi se v prihodnje morala pri nas ponovno uvesti neposredna plačila na živali, in ne hektarje. Ker primanjkuje domačih telet za pitanje, bi se morala ta prvi vrsti nanašati na krave dojilje. A je priznal, da je kakovostna podpora prenosa znanja kmetijskih svetovalcev kot vezni člen med stroko in rejci vezana tudi v finančnimi sredstvi. Svetovalci namreč za to potrebujejo ustrezno tehnološko opremo.  

28. Zadravčevo-Erjavčevi dnevi

KGZS in njen zavod v Murski Soboti sta organizatorja mednarodnega znanstvenega posvetovanja o prehrani domačih živali, ki se začenja jutri in bo trajal še v petek.  Predstavljeni bodo najnovejši znanstveni dosežki s teka področja, pa tudi genetike in selekcije pri gospodarski reji govedi za mleko in meso, prašičev, drobnice, perutnine in kuncev.  V znanstvenih prispevkih bodo sodelovali strokovnjaki vseh dveh slovenskih kmetijskih fakultet, veterinarske, Kmetijskega inštituta Slovenije, KGZS in njenih zavodov, iz tujine pa iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Srbije in Madžarske.  Več bomo poročali v sredini številki v Kmečkem glasu.

Letina koruze podobna lanski, a za približno 5 % manjša

Kot smo že poročali, to pa je nedavno potrdil tudi Statistični urad Republike Slovenije, so bili letos pridelovalni pogoji za koruzo, ki velja za najbolj razširjeno kmetijsko kulturo pri nas,  tudi v letu 2019 dobri. Po trenutnih podatkih (o pridelkih po stanju 5. septembra) – dokončni bodo objavljeni marca prihodnje leto, je bila letos koruza posejana na 67.410 hektarjih kmetijskih površin. 60 % teh površin ali 38.800 hektarjev je bilo posejanih s koruzo za zrnje, katerih pridelek naj bi tehtal približno 353.500 ton, kar je približno toliko kot v letu 2018. Pričakovani povprečni pridelek naj bi bil 9,1 tone na hektar, kar je sicer za 4 % manj kot v letu 2018, hkrati pa za 12 % več od povprečja zadnjih desetih let. Količinski pridelek silažne koruze (okoli 1,347.000 ton) naj bi bil prav tako nekoliko manjši kot v letu 2018 (za skoraj 6 %), povprečni pridelek (47,1 tone na hektar) pa naj bi bil približno tak kot v prejšnjem letu.     

Oglarstvo in živinoreja pri Brudarju ne bo zamrlo

Nasledstvo kmetije je eden izmed najpomembnejših dejavnikov razvoja kmetije. Boštjan Kerbler v monografiji, Dejavniki nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji, ki obravnava dejavnike in odločitve glede nasledstva na hribovskih kmetijah, pravi, da so kmetje edini del družbe, ki morajo sami zagotoviti svojo socio-profesionalno reprodukcijo. Nasleditve na družinskih kmetijah so petkrat pogostejše kot pri drugih poklicih in so najboljši primer medgeneracijskega prenosa fizičnega in človeškega kapitala. Prenos človeškega kapitala med generacijami v isti družini pomeni tudi njegovo plemenitenje, hkrati pa se s tem povečuje tudi vrednost fizičnega kapitala (njegova dejanska vrednost in zavedanje o njegovi vrednosti). Da se to lahko zgodi pa morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji, in sicer, da na kmetiji do nasleditve in nadaljnjega kmetovanja pride, ter da je predaja kmetije nasledniku pravočasna. Predvsem je pomembno zaupanje, ki ga dotedanji gospodar še poln življenjske energije, načrtov in idej, goji do svojih otrok, da v njih verjame, in da se ne boji predati naprej tisto, kar so sam in njegovi predniki s trudom ustvarili. Še ’sveži’ mladi prevzemnik Ugotovitve in priporočila tako domače stroke kot tudi tuje s področja medgeneracijskega prenosa kmetij se zagotovo potrjujejo tudi v primeru kmetije Medved, po domače pri Brudarju, ki se nahaja v idilični vasici Suhadole v Oglarski deželi na 650 m nadmorske višine. Pri Brudarju je do letošnjega leta gospodaril Janez Medved z ženo Bernardo ob pomoči sina Andraža diplomiranega agronoma, srednješolske hčerke Janje in osnovnošolke Laure. Letošnjo pomlad pa je oče Janez kmetijo predal 26 letnemu sinu Andražu. Več o tem si preberite v 44. številki Kmečkega glasa.

Živinoreja

pred 9 urami
Vse sezačne pri najmlajših
V marsikateri šoli so se na dan slovenske hrane posvetili različnim vsebinam, ki so povezane s kmetijstvom in ...
(0)
pred 1 dnevi
Bodo znali prašičerejci izkoristiti svojih pet ...
Kako hitro posledice kot spremembe dejstev na globalni ravni  prašičereje čutimo tudi pri nas kot zelo ...
(0)
pred 4 dnevi
Prihodnji teden prašičji pitanci že po 1,87 ...
S ponedeljkom, 18. novembrom bodobo na avstrijski borzi Steirerfleish, s katere cene za prodajo uporabljamo tudi pri ...
(0)
pred 6 dnevi
Česa smo največ pojedli in koliko samooskrbni ...
 Zanimivo je pogledati v podatke o potrošnji kmetijskih pridelkov in drugih živil, ki jih je za leto 2018 ...
(0)
Nov 12, 2019
Prašičerejci lažje dihajo
Že vse od konca letošnjega marca so odkupne cene za prašičje pitance zelo ugodne, saj se te gibajo ...
(0)
Nov 09, 2019
Kmetijski svetovalci kot vezni člen med stroko in ...
Z rdečo nitjo pomena neoviranega prenosa znanja in inovacij iz teorije v prakso se je včeraj v Radencih končano 28. ...
(0)
Nov 06, 2019
28. Zadravčevo-Erjavčevi dnevi
KGZS in njen zavod v Murski Soboti sta organizatorja mednarodnega znanstvenega posvetovanja o prehrani domačih živali, ...
(0)
Oct 30, 2019
Letina koruze podobna lanski, a za približno 5 % ...
Kot smo že poročali, to pa je nedavno potrdil tudi Statistični urad Republike Slovenije, so bili letos pridelovalni ...
(0)
Oct 29, 2019
Oglarstvo in živinoreja pri Brudarju ne bo zamrlo
Nasledstvo kmetije je eden izmed najpomembnejših dejavnikov razvoja kmetije. Boštjan Kerbler v ...
(0)
Oct 11, 2019
Kmetijska ministrica v Gornji Radgoni s ...
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se je danes popoldan v sejni sobi KZ Radgona ...
(2)
Oct 09, 2019
Govedorejska razstava uspela z odliko
Odlično izpeljana govedorejska razstava z ocenjevanjem krav rjave in črno-bele pasme je zaznamovala deseto obletnico ...
(0)
Oct 08, 2019
Kmetijska ministrica med pomurskimi prašičerejci
Po podpisu sporazuma o razvoju slovenske prašičereje, ki je bil med kmetijskim ministrstvom, KGZS, GIZ mesne ...
(0)