Zadnje objave

Predstavljamo koroško kmetijo iz Spodnjega Razborja, kjer gospodari Drago Pajenk. Kmetijo, usmerjeno v prirejo mleka, je pred šestnajstimi leti začel postopoma preusmerjati v rejo škotskega višavskega goveda. Začel je z dvema telicama, kravo in plemenskim bikom ter z naravnim pripustom povečal čredo na 52 glav teh kosmatih in rogatih, a plašnih živali. Večino mesa ponudijo z najvišjo dodano vrednostjo gostom na turistični kmetiji, ki jo vodi Dragova sestra Katarina, pomaga pa ji tudi partner Tone. Več v 50. številki Kmečkega glasa.

V EU več kot polovico kmetijskih zemljišč upravljajo kmetje, starejši od 55 let, skoraj tretjino pa kmetje, starejši od 65 let. Nasprotno pa le šest odstotkov od vseh površin zemljišč upravljajo kmetje, mlajši od 35 let. Za izboljšanje situacije je potreben generacijski prenos, ki bi novim in mladim kmetom omogočil vstop v poklic in zagotovil prihodnost evropske kmetijske dejavnosti. To priznava tudi Evropski parlament, ki je v svojem poročilu o reformi skupne kmetijske politike (SKP) zapisal, da je treba mladim kmetom olajšati dostop do kmetijskih zemljišč. Hkrati pa v parlamentu ugotavljajo, da postopki in pogoji pridobivanja neposrednih plačil bodoče kmete prej ovirajo namesto, da bi jih spodbujali h kmetovanju. To pa pomeni, da je do njih trenutno upravičen le eden od treh novih kmetov. Precej »brezplačnih« pogodb Vse pogosteje bodoči kmetje iščejo tudi bolj nekonvencionalne oblike dostopa do zemljišč. Številni se odločajo za sklepanje obojestransko ugodnih dogovorov z lastnikom zemljišč ali že uveljavljenim kmetom, ki ima na voljo zemljišče in želi, da se ga uporabi za razvoj nove kmetijske dejavnosti. Takšni sporazumi lahko vsebujejo veliko različnih poslovnih in pravnih oblik. V nekaterih primerih bosta novi kmet in že uveljavljen kmet postala poslovna partnerja; v drugih primerih pa bo njuno razmerje bližje klasičnemu najemu zemljišča. Pogosto uporabljana pogodba je posodbena pogodba »Commodat« ali »posojilo za uporabo«. V poročilu Komisije za obdobje 2016/17 je le-ta opisana kot »negotova brezplačna pogodba«, ki omogoča vzpostavitev partnerstva brez sklenitve običajne najemne pogodbe. To pa kmete postavlja v negotov položaj, brez zagotovljenega jamstva za čas obdelovanja zemlje ter brez jamstvo v zvezi s ceno najema. Vir fotografije: Irish Farmers Journal Komisija odločena pomagati mladim kmetom Evropska komisija priznava, da oviran dostop do kmetijskih zemljišč mladim in bodočim kmetom predstavlja veliko oviro, ki bo prednostno obravnavana v okviru SKP po letu 2020. Komisija nadalje navaja, da bodo mladi kmetje osnovne zahteve za upravičenost do subvencij, izpolnili tudi z omenjeno posodbeno pogodbo, do denarja pa bodo upravičeni uporabniki zemljišča in ne imetniki-lastniki. Fiona Lally, pooblaščenka za komuniciranje pri Evropskem svetu mladih kmetov (CEJA), je za Euractiv povedala, da so imele države članice že veliko pobud za olajšanje prenosa zemljišča med starejšo in mlajšo generacijo kmetov. Ti vključujejo predvsem vzpostavitev partnerstev, po vzoru Irske službe za mobilnost zemljišč - podporni storitvi za kmete in kmečke družine, ki razmišljajo o širitvi ali spremembi dejavnosti. Omogoča jim, da raziščejo svoje možnosti in jim pomaga pri dolgoročnem najemu in tudi pri sporazumih o sodelovanju, kot so partnerstva, deljeno kmetovanje ali reja živali po pogodbi, … Fiona Lally je še povedala, da takšni pisni sporazumi med kmeti udeleženci, ne bi smeli ogroziti njihovega dostopa do evropskega denarja, čeprav v praksi to ni vedno tako. Najemnina pogosto nad zakonsko določeno ravnjo David Dupuis iz gibanja Terre-en-Vue, ki si prizadeva olajšati dostop do zemljišč v Belgiji, je dejal, da se zaradi sorazmerno nizkega povprečnega osnovnega plačila na hektar v primerjavi z administrativnim stroškom oddaje vloge za subvencije, veliko mladih tržnih zelenjadarjev sploh ne odloči za oddajo. Povedal je še, da je povprečno osnovno plačilo za kmete v Valoniji leta 2019 znašalo 114,15 evra na hektar na leto. Skupaj z zeleno komponento in plačili za mlade kmete, je to znašalo 400 evrov na hektar na leto. Izpostavil je, da se subvencije še vedno izplačujejo za običajne kmetijske dejavnosti, čeprav se mnogi mladi kmetje ukvarjajo z inovativnimi projekti - z neobičajnimi dejavnostmi na majhnih kmetijskih površinah. V mnogih primerih tržni zelenjadarji delajo na zemljiščih drugih kmetov, ki osnovna plačila obdržijo zase. To velja predvsem za starejše kmete, saj so prav oni pogosto tisti, ki ponujajo zemljišča zelenjadarjem in tako izkoristijo premije za zagotovitev upokojitve. Lastniki zemljišč tudi pogosto zaračunavajo najemnino, ki je pogosto precej nad zakonsko določeno ravnjo, ki jo določa zakon. (Povzeto po Euractiv)

Kmetijski svetovalci so pomemben del kmetijskega sistema znanja in inovacij in številne kmetije delujejo bolje in se razvijajo tudi zaradi njihovega truda na terenu. Toda prenos znanj in sodobnih tehnologij v kmetijsko prakso poteka še vedno počasneje, kot se pojavljajo pred kmeti novi izzivi, zato so minuli ponedeljek in torek v Laškem na dvodnevnem tradicionalnem 34. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja ( JSKS), naslovili so ga »Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavili usmeritve za svetovanje v okviru skupne kmetijske politike ( SKP) po letu 2020. Hitrejši prenos kmetijskih znanj in rešitev na evropski ravni pospešujejo Evropska inovacijska partnerstva (EIP), v katera se vse hitreje vključujejo tudi slovenske raziskovalno-izobraževalne ustanove. Več v 49. številki Kmečkega glasa.  Inge van Oost, Evropska komisija: Kmetijski kmetovalec po meri kmeti naj bi razumel in prenesel praktične potrebe in bil most med kmet in raziskovalci.«

Premiki v strukturi prodaje na tujih trgih z rastjo deleža stekleničenih vin na 30 odstotkov in posledično zmanjšana prodaja odprtih vin, je jasen znak, da so severnomakedonskim vinarjem milijonske naložbe v nove tehnologije, opremo v vinogradih in vinskih kleteh in predvsem v znanje izplačale. Pridelava je v tej regiji v primerjavi z zahodno Evropo, še vedno ugodna, povprečni stroški po hektarju so nizki, med 1000 do 1200 evrov po hektarju, saj škropijo le tri do štirikrat, cena delovne sile je nizka. Proti suši so v večini vinogradov prešli na kapljično namakanje, pridelke za vina višje kako so znižali med 7-10 t/ha. Vina najvišje kakovosti, kot sta znamenita Bela voda in Barovo iz tikveške kleti, pa pridelujejo na višji nadmorski višini, ker so se podnebne spremembe že zvišale temperature na nižjih lega. V primerjavi s Slovenijo je v Severni Makedoniji tej državi tudi zelo velik red pri plačilu grozdja, ker je najboljšega še vedo premalo, morajo največje kleti zanj tekmovati, cene se gibljejo od 20 centov/kg, najboljši vranec je plačan tudi po 1 evro/kg. Država pa je določila, da mora biti vse grozdje plačano do 1. aprila, sicer izgubijo kleti licenco in dve sta jo že tudi izgubili.   Več v 49. številki Kmečkega glasa. 

Gre za kašnate klobase, ki se po pravilniku o mesnih izdelkih razvrščajo v skupino pasteriziranih mesnin, podskupina kuhanih klobas. V Sloveniji je tradicija izdelave krvavic še vedno prisotna in predstavlja kulinarično dediščino slovenskega podeželja. Po pokrajinah so značilnosti krvavic zelo pestre glede na vsebino nadeva in dodanih začimb. Primer recepture za izdelavo krvavic, ki je zelo aromatičen in polnovreden, prinaša Kmečki glas (11. december 2019).

Z ohladitvijo nastopi čas kolin. Zato bo Kmečkemu glasu priložena posebna priloga z reportažo o uspešni prašičerejski kmetiji s Podravja, z napotki za najboljše kašnate klobase pa tudi z nasveti in opozorili pred afriško prašičjo kugo. Poznavalci pravijo: "Danes je v Sloveniji še ni, ne vemo pa, kaj bo jutri," zato je med rejci prisotna zaskrbljenost. Več v Kmečkem glasu (11. december 2019).