09:04

Predstavitev knjige PRENOVA stanovanjskih stavb

19:51

20. Martinov pohod

12:08

Urejanje groba

10:34

Kmetica leta 2019 je Marjeta Ročnik

16:31

Visoke grede tudi pri Markojevih v Odrancih

POLJEDELSTVO

Kmetijska ministrica v Gornji Radgoni s prizadetimi kmeti

11.10.2019

preberi več

Industrijska konoplja s pozitivnimi učinki na telo

9.10.2019

preberi več

Pšenica, kdo bo tebe sejal

7.10.2019

preberi več

Med oljnicami oljne buče že pred oljno ogrščico

2.10.2019

preberi več

Krompirja vse manj

30.09.2019

preberi več

Vse več žit za krmo in manj za hrano

    Poglaviten razlog za to so odkupne cene, ki ne sledijo pridelovalnim stroškom. Naši kmetje si zato prizadevajo, da namesto pridelka s polj raje le-tega unovčijo v obliki mesa ali mleka. Zanimivo je še nekaj: po sicer prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in se nanašajo na 1. junij, naj bi koruza v letošnjem letu rasla na skoraj 40 % vseh slovenskih njivah. Sicer pa je bilo žitom za zrnje letos namenjenih 95.564 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,6 % več).   Pšenici so glavnemu krušnemu žiti so kmetje in kmetijske družbe tudi ob lanski setvi namenili manj površin, kakor leto pred tem: le 26.330 ha ali 4 % manj kot leto pred tem.  Manjše kot v prejšnjem letu so bile tudi površine, zasejane z ržjo in soržico (za 9 %) ter z ajdo kot glavnim posevkom (za 19 %). Med krmnimi žiti, ki so po pridelovalnih površinah v porastu, pa prevladuje koruza za zrnje. Tako je bilo po trenutnih razpoložljivih podatkih za ta namen posejanih za 5 % več površin kot lani:   žetev bo opravljena na 38.817 hektarjih. Razliko do skupne površine koruze (okrog 66 tisoč hektarjev) naj bi predstavljala koruza za silažo. V zadnjih letih so v porastu tudi površina z ječmenom, ki je bil pospravljen z  21.113 ha, kar pomeni na medletni ravni rast za 1 %;  in s tritikalo (za 2 %, na 5.785 ha).  

Ko kmet več ne upa na lastno njivo

    Primeri so se na širšem območju Slovenskih goric prvič pojavili 10. septembra letos, bi lahko uvrstili  v povsem novo rubriko, saj se v tako velikem obsegu le-ti še niso pojavili. Zaradi pokončno postavljenih kovinskih predmetov kar na koruzne bilke ali stebla in jih je potem praktično nemogoče opaziti, je bilo namreč v manj kot dveh tednih na območju med Negovo, Spodnjo Ščavnico in Benediktom  v občinah Gornja Radgona in Benedikt doslej uničenih ali poškodovanih  že osem kombajnov za spravilo silaže. Vsi na zelo podoben način. Več kot na dlani je, da gre za dobro organizirano skupino (morda posameznika, a bi tako veliko območje sam težko »obvladal«), ki jih moti pridno delo kmetov in jim skušajo škodovati na takšen način. V številnih primerih škoda na kombajnih presega tudi več deset tisoč evrov. Pregledovanje koruznih njiv pred siliranjem ali žetvijo je prisotno, a vsega je  tako rekoč nemogoče odkriti.       Več v Kmečkem glasu.  

Letošnja odkupna cena koruzo kar za 25 €/t manjša od lanske

  Napovedi, ki so jih ob robu nedavnega strokovnega Dneva koruze v Rakičanu izrekli poznavalci gibanj odkupnih cen na globalnem trgu s kmetijskimi pridelki, so se žal uresničile. Še več: naše predvidevanje, da bo letošnja odkupna cena koruze od lanske vsaj za 10 €/t nižja, se je namreč več kot podvojilo! Edini pomurski odkupovalec koruze, ki je že objavil odkupno ceno – Panvita, namreč za letošnji pridelek po toni ob 25-odstotni vlažnosti zrnja ponuja 84,51 €. Lani je bila cena za enako vlažnost zrnja 110 €. Tudi z drugimi odkupovalci, s katerimi smo se pogovarjali, a odkup v primerjavi z lani zaradi tudi do dva tedna kasnejše žetve  pri njih še ne poteka, zato tudi cene še niso objavili, pravijo, da se bo tudi njihova cena v tem razredu po toni gibala okrog 85 €. Ključen razlog za cenovno tako velik odklon v negativno stran poznavalci navajajo zelo dobro lansko letino v državah Črnomorskega bazena in tam še vedno velike zaloge, zato so cene razumljivo zelo padle. Tačas da je brez težav FCO kupec v Prekmurje iz teh držav mogoče tono suhe koruze iz lanske zaloge dobiti za 130 €. Po prvih domačih podatkih – žetev koruze namreč na območju plitvih tal v okolici Beltincev in Rakičana poteka že od minule srede, bo tudi letošnja letina po količinskih donosih zelo podobna ali pa še boljša od rekordne lanske. Zagotovo pa se vlažnost zrnja ne bo približala lanski, ki je bila 20 % in manj. Ta je namreč trenutno od 22 do 28 %. Če bo vreme ugodno, naj bi na ostalih območjih kombajni začeli žetev koruze za zrnje v drugi polovici prihodnjega tedna ali še pozneje. Po podatkih KGZS-Zavod Murska Sobota je bilo letos v Pomurju s koruzo zasejanih slabih 19 tisoč ha, od tega naj bi bilo 16.200 ha namenjenih zrnju.     Več v sredini številki Kmečkega glasa. 

Dijaki BŠ Rakičan spet zmagovalci

  V okviru nedavno končanega 63. državnega tekmovanja v oranju, ki je dva dni potekalo v Mlajtincih pri Moravskih Toplicah, so pomembno vlogo odigrali tudi dijaki biotehniških šol, ki so pomerili že na jubilejnem, 25. tekmovanju. S štirih šol jih je skupaj pomerilo devet, kar je na ravni prejšnjih let. Dijaki že vrsto s svojo udeležbo popestrijo absolutno državni tekmovanje, kjer je bilo po njihovi zaslugi skupaj 21 oračev. V konkurenci plugov krajnikov, kjer je oralo šest dijakov, je bila v skupnem seštevku z naskokom treh točk najboljša tudi letos edina oračica na tekmovanju, dijakinja 4. letnika rakičanske biotehniške šole Romana Kumin, ki je bila med orači krajnikov absolutno 8.    Tudi med tremi orači-dijaki z obračanimi plugi ni bilo nobenih presenečenj, saj je Romanin vrstnik in sošolec Tilen Fujs, ponovil lanski uspeh in je z naskokom več kot 150 točk z najboljšim oranjem na strnišču in ledini prepričljivo zmagal, v absolutni konkurenci sedmih oračev za državno prvenstvo pa je bil celo 3.    Ekipno je že 4. leto zapored slavila BŠ Rakičan (Erik Sekereš, skupno 4. s plugi krajniki in Tilen Fujs), drugi je bil BC Naklo (Tim Jamnik in Gašper Rogelj), tretja pa BŠ Ptuj (Žan Semenič in Aljaž Jurič). Kot obljublja večina mladih, bodo tekmovalnemu oranju ostali zvesti tudi v prihodnje.   Več v rubriki Mi mladi. 

Poljedelstvo

Oct 11, 2019
Kmetijska ministrica v Gornji Radgoni s ...
  Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se je danes popoldan v sejni sobi KZ ...
(0)
Oct 09, 2019
Industrijska konoplja s pozitivnimi učinki na ...
Tokrat smo se srečali pri največjem slovenskem pridelovalcu industrijske konoplje. Na kmetiji Maroša iz ...
(0)
Oct 07, 2019
Pšenica, kdo bo tebe sejal
                                  ...
(0)
Oct 02, 2019
Med oljnicami oljne buče že pred oljno ...
Tudi pri oljnicah je značilen trend kot pri pridelavi krompirja, torej upadanje površin. Tako smo letos v ...
(0)
Sep 30, 2019
Krompirja vse manj
 Po začasnih podatkih državne statistike so bile letos skupne površine, posajene s krompirjem, približno ...
(0)
Sep 29, 2019
Vse več žit za krmo in manj za hrano
  Poglaviten razlog za to so odkupne cene, ki ne sledijo pridelovalnim stroškom. Naši kmetje si ...
(1)
Sep 27, 2019
Ko kmet več ne upa na lastno njivo
  Primeri so se na širšem območju Slovenskih goric prvič pojavili 10. septembra letos, bi ...
(0)
Sep 21, 2019
Letošnja odkupna cena koruzo kar za 25 €/t ...
 Napovedi, ki so jih ob robu nedavnega strokovnega Dneva koruze v Rakičanu izrekli poznavalci gibanj odkupnih cen ...
(0)
Sep 19, 2019
Dijaki BŠ Rakičan spet zmagovalci
 V okviru nedavno končanega 63. državnega tekmovanja v oranju, ki je dva dni potekalo v Mlajtincih pri ...
(0)
Sep 13, 2019
Po pričakovanju Anton Filak in Igor Pate
Po prvem dnevu 63. državnega tekmovanja v oranju, ki kot 10. obletnica organizacije svetovnega tekmovanja 2009 ...
(0)
Sep 13, 2019
Na posevkih težave zaradi vremena
V osrednji Sloveniji je bilo na poljih koruze vse od pomladi precej težav zaradi neugodnega vremena. Koruza je nižja ...
(0)
Sep 13, 2019
Kulinarično doživetje v središču Ljubljane
Že peto leto zapored so primorske zadruge in živilska podjetja v središču slovenske prestolnice ponujale jedi ...
(0)