11:41

Mladim dajmo priložnosti in možnosti, da ostanejo na kmetijah

08:03

O zdravju

11:27

Snežni poljubčki z belo čokolado

11:06

Božični kaktus

10:21

Lidlov mladi vinar

KMETIJSKA POLITIKA

DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI PARTNERSTVI

6.12.2019

preberi več

Digitalizacija spreminja prenos znanja

27.11.2019

preberi več

Letina koruze podobna lanski, a za približno 5 % manjša

30.10.2019

preberi več

PODEŽELJE NE POTREBUJE LE DENARJA, TEMVEČ ZNANJE IN SODELOVANJE

16.10.2019

preberi več

Novi EU komisar za kmetijstvo iz Poljske

15.10.2019

preberi več

Krompirja vse manj

Po začasnih podatkih državne statistike so bile letos skupne površine, posajene s krompirjem, približno enake kot v preteklem letu: 2.793 hektarjev ali manjše za 0,7 %. Leta 2018 je ta namreč rasel na 2.812 ha, od tega je bilo zgodnjega 463 ha. Tako je pri pridelavi krompirja še naprej prisoten trendu upadanja površin odkar je Slovenija samostojna. Leta 1991 so naši pridelovalci te gomolje namreč pridelovali na 13.087 ha (od tega 1.472 ha zgodnjega), leta 2000  na 8.952 ha (1.007 ha zgodnjega) in leta 2010 na 4.125 ha (579 ha zgodnjega). Enormnemu krčenju površin pa je v obratnem sorazmerju sledil povprečni hektarski pridelek. Še leta 1991 je ta po hektarju znašal zgolj 13,9 t; po zadnjih razpoložljivih podatkih, leta 2018, pa se je ta povečal na 25,9 tone. Leta 2015 je bil pridelek rekordnih 27,4 tone. Po zadnjih podatkih je Slovenija s krompirjem le še 48-odstotno samooskrbna, trend upadanja pa nakazuje, da bo še manj. Z enako nizko stopnjo je samooskrbna tudi s sadjem. Z zelenjavo pa znaša lastna pridelava 39 %. Povprečna poraba krompirja na prebivalca znaša 67 kg.

Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes v Uradnem listu RS objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju. S tem bo razpisalo nekaj več kot 1,7 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Ministrstvo želi s finančnimi sredstvi pospešiti povezovanje primarnih proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter tako izboljšati položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Vložitev vloge na javni razpis preko elektronskega sistema Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo potekala od 30. septembra do vključno 30. decembra 2019, do 24. ure.

Obeta se še eno koruzno leto, a finančno manj ugodno od minulega

  Kot je bilo slišati na včerajšnjem strokovnem Dnevu koruze na Biotehniški šoli Rakičan, so bili tudi letos pridelovalni pogoji za to pri nas z okrog 66 tisoč hektarji najbolj razširjeno poljščino dobri. Rekli bi lahko, da z izjemo hladnega maja, ki je nekoliko zaustavil mladostni razvoj omenjene poljščine, zelo dobri. Ne kaže namreč pozabiti, da je koruza kultura, ki ima rada vlago in toploto. Obojega pa je bilo – z izjemo že omenjenega meseca, tudi letos dovolj. Zaradi nekoliko zapoznele vegetacije naj bi se žetev koruze v najboljšem primeru začela šele konec prihodnjega tedna,  ali še pozneje. Tudi spravilo silaže je v primerjavi v rekordno lansko letino, ki je bila tudi rekordno zgodnja, nekoliko zamujala,  je pa količinsko po hektarju zelo podobna lanski (od 50 do 55 ton). Kar zadeva koruze v zrnju, pa bo vlažnost le-tega letos zagotovo višja. Lani se je namreč gibala v območju 20 % ali nižje, letos bo v povprečju težko prebila mejo 25 %.  Po prvih podatkih pa bo v primerjavi z lani najbolj odstopala odkupna cena: žal v negativno smer. Lani je ta ob 25-odstotni vlažnosti zrnja pri nas znašala 110 €/t oziroma 117 €/t pri 20 % vlagi. Kot ključen razlog za to poznavalci v prvi vrsti navajajo velike lanske zaloge v sosednjih državah in po svetu, ki se še vedno niso dovolj sprostile. V veliki meri tudi zaradi upada prašičereje na globalnem trgu (Kitajska), zaradi izbruha afriške prašičje kuge.   Več v Kmečkem glasu. 

Izbrana kakovost tudi za žita

Shema kakovosti bi lahko bila pomemben premik v smeri, da bi tudi s krušnimi žiti povečali samooskrbo. Po ocenah nekaterih - odvisno od letine, v povprečju pri krušni pšenici ni niti slučajno večja kot 50-odstotna. Slovenske potrebe po krušni pšenici kot daleč najpomembnejšem krušnem žitu so od 120 do 150 tisoč ton; vse pšenice pa na letni ravni porabimo do 240 tisoč ton.  Uvedba sheme IK za žita ima precej podobnosti s sektorjem prašičje meso, saj največja mlevsko-pekarska podjetja pretiranega zanimanja zadnjo razumljivo ne kažejo. Njihova letna potreba po krušnih žitih daleč presega celotni slovenski odkup, zato lahko iz slovenske moke ponudijo največ tretjino celotne svoje proizvodnje Več v Kmečkem glasu.

Kmetijska politika

Dec 06, 2019
DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI ...
Kmetijski svetovalci so pomemben del kmetijskega sistema znanja in inovacij in številne kmetije delujejo bolje in ...
(0)
Nov 27, 2019
Digitalizacija spreminja prenos znanja
Prenos znanja na kmetije se v dobi digitalizacije  spreminja, glavni prenosniki znanja na slovenske kmetije- ...
(0)
Oct 30, 2019
Letina koruze podobna lanski, a za približno 5 % ...
Kot smo že poročali, to pa je nedavno potrdil tudi Statistični urad Republike Slovenije, so bili letos pridelovalni ...
(0)
Oct 16, 2019
PODEŽELJE NE POTREBUJE LE DENARJA, TEMVEČ ZNANJE ...
Majšperk v kmetijsko manj razvitih in demografsko vedno bolj ogroženi Halozah, je minuli torek in sredo gostil ...
(0)
Oct 15, 2019
Novi EU komisar za kmetijstvo iz Poljske
Novi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja bo poljski kandidat Janusza Wojciechowski. Član poljske ...
(4)
Sep 30, 2019
Krompirja vse manj
Po začasnih podatkih državne statistike so bile letos skupne površine, posajene s krompirjem, približno enake ...
(0)
Sep 18, 2019
Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev ...
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo danes v Uradnem listu RS objavilo drugi javni razpis za ...
(0)
Sep 12, 2019
Obeta se še eno koruzno leto, a finančno manj ...
 Kot je bilo slišati na včerajšnjem strokovnem Dnevu koruze na Biotehniški šoli ...
(0)
Sep 08, 2019
Izbrana kakovost tudi za žita
Shema kakovosti bi lahko bila pomemben premik v smeri, da bi tudi s krušnimi žiti povečali samooskrbo. Po ...
(0)
Sep 05, 2019
KOPOP in zakup
 Kar nekaj bralcev se je obrnilo na nas z vprašanjem, kdaj lahko kot nosilci kmetij  kmetijska ...
(0)
Aug 20, 2019
Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje
Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, ...
(0)
Aug 13, 2019
Brez zadružništva ne bo šlo
Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben ...
(1)