14:29

Vse več mlajših vinarjev

14:11

Vse sezačne pri najmlajših

12:30

Razmere na trgu prašičjega mesa

11:45

Sadjarska kmetija Pr'Jernejc v Hrašah pri Lescah

08:52

Sodobni hlevi

Vse sezačne pri najmlajših

19.11.2019

preberi več

Razmere na trgu prašičjega mesa

19.11.2019

preberi več

Sadjarska kmetija Pr'Jernejc v Hrašah pri Lescah

19.11.2019

preberi več

Sodobni hlevi

19.11.2019

preberi več

Bo hipotetična vrednost podlaga za realno obdavčitev?

19.11.2019

preberi več

V PRIHODNJI ŠTEVILKI

Tradicionalni slovenski zajtrk

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je, kot vsako leto, tudi letos eden izmed osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane, ki ga skupaj pripravljajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo in številni drugi partnerji. Otroci so tako zajtrkovali jedi pridelane v Sloveniji. Hkrati bodo marsikje obogatili tradicionalni slovenski zajtrk še z različnimi spremljevalnimi dejavnostmi. Na Osnovni šoli v Škofljici so pripravili tržnico domačih pridelkov in izdelkov, ki so jih učenci degustirali, hkrati pa izvedeli kako pridelek ali izdelek nastane. Več preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Fotoreportaža slovenskih podjetij na sejmu Agritechnica 2019

Razstavljalo je tudi 17 slovenskih podjetij, in sicer Agromehanika iz Hrastja pri Kranju, Cerjak iz Leskovca pri Krškem, Efos iz Hruševja, Farmtech Ljutomer, Gomark iz Vranskega, Gorenc – Igor Stare iz Spodnjega Brnika, INO Brežice iz Krške vasi, Mahle Electric Drives iz Šempetra pri Gorici, Modularis Teh iz Litije, Pišek – Vitli Krpan iz Jazbine, Šmarje pri Jelšah, Plastoform Šmarjeta, Roto Murska Sobota, SIP Strojna industrija Šempeter, Tajfun Planina, Tehnos iz Žalca, Uniforest iz Petrovč in podjetje Zupan iz Malečnika pri Mariboru.

Dijaki izdelujejo leseno plovilo

Na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna (SGLŠ) so se dijaki lotili posebnega in zahtevnega izziva. Pod budnim očesom ameriškega mentorja Archa Davisa izdelujejo imenitno leseno plovilo. Za dijake postojnske šole to ni prvi tovrstni izziv, saj imajo že nekaj izkušenj z izdelovanjem čolna. Čoln bo končan kmalu, krstili pa ga bodo prihodnje leto v Piranu. Več o projektu v 47. številki Kmečkega glasa.

Resje za celoletno cvetenje

 Številne grmovnice so že končale sezono z barvnim listjem ali z raznoliko paleto plodov, nekaj pa je takih, ki zažarijo v hladnem delu leta. Zdaj se bliža vrhunec njihove sezone. Mednje spadajo tudi rese (Erica) in vrese (Calluna), ki jih pogosto označujemo s skupnim imenom resje. V zadnjih letih so vzgojili številne sorte res, ki jih jeseni lahko kupimo v vrtnarijah. Odlična sorta je E. carnea Velvet Night, ki zacveti s skoraj črnimi cvetovi, sorta ’Gold Drop’ pa je živahnega videza z rumeno-oranžno barvo listja vse leto, poleti jo poživijo še škrlatno obarvani cvetovi. Posebej lepo pride do izraza ob modrikasto ali temno zeleno obarvanih rastlinah. Več preberite v 47. številki Kmečkega glasa

KOLEDAR DOGODKOV

NE SPREGLEJTE
Aktualni dogodki in zanimivosti

Vse več mlajših vinarjev

V Ljubljani so se pretekli četrtek in petek v Cankarjevem domu na 22. slovenskem vinskem festivalu predstavili vinarji vseh treh vinorodnih dežel in nekaj iz tujih držav, skupaj 150 vinarjev z več kot 500 vini. Med njimi je bilo tudi šest najboljših Lidlovih mladih vinarjev v kategoriji  do 35. leta starosti: Gregor in Jakob Bizjak iz Goriških brd, Petra Sanabor in Klemen Čehovin iz Vipavske doline, Martin Erzetič  in Aljaž Sirk iz  Goriških Brd.   

Prvi festival ajdovih jedi

Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev ta konec tedna pripravlja edinstven dogodek - Festival ajdovih jedi. Osrednje dogajanje se bo začelo v soboto, 16. novembra 2019, ob 14. uri v središču kraja, Hiši žive dediščine. Pripravljajo dve kulinarični delavnici in sicer, ob 14. uri bodo članice Društva kmetic Bizeljsko prikazale, kako pripravljajo bizeljski ajdov kolač, nato pa bodo gostiteljice prikazale izdelavo izvrstne Vinjevrške pogače. Prisluhnili boste lahko tudi dvema strokovnima predavanjeme, ob 15. uri bo o tem, da ajda sodi na  polja pod Gorjanci govorila Mateja Strgulec, specialistka za poljedelstvo in travništvo na KGZ Novo mesto, za njo pa bo o ajdi v prehrani predaval Drago Košak, univ. dipl. inž. živ. teh. Ob 16. uri se bo festival nadaljeval s kulturnim programom in predstavitvijo razstave ajdovih jedi, ki jih bodo ponudili tudi v pokušino. Predstavljala se bosta tudi dva mlina: Košak in Rangus.

Gozdovi in krožno gospodarstvo

Tema letošnjega Evropskega tedna gozdov je bila gozdovi in krožno gospodarstvo, osrednji dogodek pa je srečanje Forêt 2019, kjer so obravnavali nadomeščanje prepovedanih kemikalij z lesnimi materiali in celulozo, potrebne predpise za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo in trajnostne lesne inovacije. Stroka opozarja, da so gozdovi kot najpomembnejše kopensko skladišče ogljikovega dioksida ključni za ublažitev podnebnih sprememb. 400 milijard dreves v Evropi trenutno absorbira skoraj 9 % emisij toplogrednih plinov na celini. Poleg tega drevesa lahko hladijo zrak za 8 stopinj in služijo kot odličen vir obnovljive energije. Več pa si preberite v 46. številki (13.november 2019) Kmečkega glasa.

Novačanova gledališka srečanja

Naslednji konec tedna si  lahko ogledate zadnje predstave 27. Novačanovih gledaliških srečanj. V petek, 15. novembra, ob 19.30 bo v Kulturnem domu KUD Zarja Trnovlje - Celje, Kulturniška 4 uprizorjena tekmovalna predstava, komedija Ščuke pa ni Bistriškega teatra Slovenska Bistrica, v soboto, 16. novembra 2019, pa bo sklepni del festivala z razglasitvijo najboljše predstave festivala po oceni občinstva in s komedijo Emigranta Gledališke skupine KUD Dolomiti. Celjski gledališčniki vas toplo vabijo na ogled predstav! Ščuke pa ni Predstava Emigranta

V bližnji prihodnosti

Oljke s pogledom na Piran

  Razširjenosti oljčne muhe v celotni Istri je pospešilo letošnje obiranje oljk, pridelka pa bo zaradi neugodnega vremena spomladi bistveno manj kot lani. S spravilom oljčnih sadežev so zato začeli letos hitreje tudi na posestvu Monte Rosso na Crvenem vrhu pri Savudriji, tj. v hrvaškem delu Istre, a v slovenski lasti, na katerem je na 40 hektarjih posajenih 14.000 oljčnih dreves. S 17.000 litrov pridelanega oljčnega olja v lanskem letu, so med največjimi oljkarji v Istri, vendar bo letos pridelka v primerjavi z lanskim obilnejšim letom kar za 40 odstotkov manj. Več v 43. številki Kmečkega glasa. 

Seminar o pridelavi sena

Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede organizirajo brezplačen seminar »Kakovost v Sloveniji pridelanega sena in sodobna kmetijska tehnika za njegovo spravilo 3«, ki bo v ponedeljek, 14. oktobra 2019 z začetkom ob 10. uri na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Hacquetova ulica 17, Ljubljana. Travinje v Sloveniji pokrivajo skoraj 60 % kmetijskih zemljišč v uporabi, zato ga moramo, kar najbolje izkoristiti. Kakovostno pridelana in pospravljena krma je ključnega pomena za pokrivanje beljakovinskih in energijskih potreb živali in osnova za kakovostno mleko in meso. V zadnjem času sušenje sena ponovno pridobiva na veljavi. Trenutno velika večina kmetij pripravlja seno na tleh, le slaba tretjina pa uporablja sušilne naprave. Strokovnjaki, ki sodelujejo na projektu CRP »Tehnološke rešitve za pridelavo kakovostnega sena vam bodo predstavili seneno mleko in meso, teorijo in prakso sušenja s sušilnimi napravami, kvarjenje sena med skladiščenjem, porabo goriva in energije za sušenje ter trende pri strojih za spravilo krme. Seminar je namenjen kmetovalcem, kmetijskim strokovnjakom, podjetjem, strokovni javnosti, skratka vsem, ki jih posebej zanima področje kakovosti in načini spravila travniške krme. Celotno vabilo s programom in prijavnico za brezplačen seminar je na spletni strani www.kis.si. Dodatne informacije dr. Viktor Jejčič, tel.: (01) 280 51 02, viktor.jejcic@kis.si ali mag. Tomaž Poje, tel.: (01) 280 51 00, tomaz.poje@kis.si. Prijave sprejemajo do: 11. oktobra 2019 do 15. ure oziroma do zasedbe mest.

Prijavite se na tekmovanji v plesanju polke in vlečenju vrvi

TEKMOVANJE V PLESANJU POLKE ČZD Kmečki glas in Pomurski sejem prirejata v okviru 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni TEKMOVANJE v plesanju polke. Pari bodo zaplesali v soboto, 24. avgusta, ob 14. uri v maneži pod tribuno.  Prijavite se lahko vsi teklmovalci, ki želite preizkusiti svoje plesne sposobnosti; starostne omejitve ni, pogoj pa je, da par pleše oblečen v narodno nošo. Tekmovbanja se bodo udeležili le vnaprej prijavljeni pari.  Prijave pričakujemo do 9. avgusta 2019, pošljite jih na naslov: Pomurski sejem, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona, ga. Vesna Dajčman (tel. št.: 041 679 685) oz. na e-naslov: vesna@pomurski-sejem.si. Objava parov bo 21. avgusta 2019 v Radgonski prilogi tednika kmečki glas.  Če bo prijavljenih več kot 12 parov, bodo imeli prednost tisti, ki so se prijavili prej.  Vsi tekmovalnio pari bodo prejeli uporabna darila, trije najboljši pa pokale in denarne nagrade: za prvo mesto 150 EUR, za drugo 100 in za tretje mesto 50 EUR.  VABLJENI! FENDT TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI ZA NAJMOČNEJŠE SLOVENSKE FANTE Medijski porkovitelj prireditve: ČZD Kmečki glas Tudi lesto pripravljamo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji radgoni zabavno prireditev vlečenja vrvi, in sicer v nedeljo, 25. avgusta 2019, ob 15. uri v maneži pod tribuno.  Pomerilo se bo do šest ekiš, v vsaki mora boti po šest članov in imeti morajo vodjo. Udeleženci tekmujejo na svojo odgovornost.  Prijavnico z vsemi zahtevanimi podatki naj vodja ekiše pošlje na: Pomurski sejem (Miran Mate, 041 263 107, miran.mate@pomurski-sejem.si), Linhartova 36, 1000 Ljubljana, najpozneje do 9. avgusta 2019. Objava ekip bo 21. avgusta 2019 v Radgonski pilogi tednika Kmečki glas.  Če bo prijavljenih več ekip, bomo med prijavljenimi izžrebali 6 ekip, ki se bodo udeležile tekmovanja. Vsi tekmovalci bodo prejeli brezplačne vstopnice za sejem in malico, zmagovlana ekipa pa denarno nagrado v vrednost 200 evrov. Zmagovalci pridobijo pravico uporabe naziva najmočnejši slovenski fantje.  AGRA     Interexport    ČZD Kmečki glas, d. o. o. VABLJENI! 

Kmetovanje je lep poklic, če ti ga tako predstavijo starši

Matej Markuš iz Malečnika pri Mariboru, bolj znan kot vina Oskar,je mladi prevzemnik, ki  obdeluje 12 hetkarov vinogradov in je nosilec dopolnilne dejavnosti  na izletniški kmetiji na mariborski vinski cesti.  Na kmetiji svojih staršev je začel delati po petnajstih letih nabiranja izkušenj po drugih  vinskih kleteh, sedaj pa  nadaljuje družinsko tradicijo z veliko novimi načrti. Za svoj poklic pravi da je zelo lep, če ti ga na ta način predstavijo že starši. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.  

i

km/h

%

KNJIGE - ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Alenka Kodele in njene sladke stvaritve

Testo: 500 g moke 20 g kvasa 2 rumenjaka 50 g sladkorja 50 g masla ščep soli 2,5–3 dl mleka V posodo presejemo moko, v sredini naredimo jamico, nadrobimo kvas, damo žličko sladkorja in prilijemo malo mlačnega mleka. Malo pomešamo in pustimo, da začne kvas vzhajati. K rumenjakom dodamo sol, rum, stopljeno maslo, malo mleka in dobro premešamo. V moko umešamo kvas, med mešanjem dodamo rumenjakovo mešanico, postopoma še preostalo mleko in zamesimo v gladko in voljno testo. Če je testo pretrdo, dodamo še malo mleka. Pokrijemo ga s prtičem ali prozorno folijo za živila in pustimo vzhajati.             Nadev: 250 g mletih orehov 80 g masla 100 g sladkorja 2 beljaka 2 jž krušnih drobtin 250 g domače skute vaniljeva aroma limonina lupina malo cimeta 100 g rozin 30 ml ruma Beljaka s polovico sladkorja stepemo v čvrst sneg. Zmehčano maslo, pol sladkorja in arome penasto stepamo, primešamo skuto in drobtine. Če nimamo domače skute, lahko uporabimo nepasirano polnomastno. Potem umešamo sneg iz beljakov in nazadnje še mlete orehe. Če je nadev redek, lahko dodamo še malo krušnih drobtin ali mletih orehov. Rozine dobro pregledamo in operemo, polijemo z rumom in pustimo, da se malo namakajo. Na štedilnik postavimo posodo za kuhanje štrukljev ali večjo posodo za kuhanje. Do 1/3 jo napolnimo z vodo in zavremo. Vzhajano testo tanko razvaljamo, namažemo z nadevom, na eni strani pustimo 3 cm testa brez nadeva. Po nadevu enakomerno potresemo rozine in testo z nadevom tesno zavijemo. Pri zavijanju ga malo zategujemo. Zavito testo zavijemo v bombažni prtič ali prozorno folijo za živila. Če zavijemo v prtič, ga na koncih zavežemo z vrvico, da se ne odvije, če zavijemo v prozorno folijo za živila, pa na koncih dobro zavijemo in zavežemo folijo. Pripravljen štrukelj vzhajamo na kuhinjskem pultu 10–15 minut. Ko vzhaja, ga položimo v krop, pokrijemo in kuhamo pri vretju na majhnem ognju 35–40 minut.   Masleni preliv: 100 g masla 1 jž krušnih drobtin 1 jž rjavega sladkorja malo cimeta Maslo raztopimo na majhnem ognju. Dodamo krušne drobtine, rjavi sladkor in cimet ter nekaj minut počasi pražimo. Ko je štrukelj kuhan, ga vzamemo iz kropa. Krpo ali prozorno folijo odvijemo, nekaj minut počakamo, potem pa narežemo na 2–3 cm debele rezine. Štruklje razdelimo na tople krožnike, polijemo z maslenim prelivom in postrežemo. Recept je iz knjige SLADICE ALENKE KODELE.

Negativne arome vina

V knjigi Skrivnosti dobrega vina (trenutno po akcijski ceni) med drugim preberite: Vsi si želimo, da vino ne bi bilo obremenjeno z neprijetnimi aromami. Strokovno govorimo o napakah in boleznih vina. Predno jih podrobneje spoznamo, si poglejmo načine, kako se jim izognemo in jih preprečimo. Velja namreč, da je napake in bolezni najbolje preprečevati, nato jih pravočasno prepoznati, kot zadnja možnost pa nam preostane njihovo odstranjevanje. Preprečitev nastanka najobičajnejših napak v vonju in okusu vina: - hitra predelava zdravega in mehanično nepoškodovanega grozdja pri nizkih tlakih; - oddelitev najbolj grobih motnih delcev in ostankov škropiv z razsluzenjem ali usedanjem, samobistrenjem brez žveplanja ali še bolje s centrifugiranjem; - dodatek selekcioniranih, dobro razmnoženih kvasovk za hiter začetek alkoholne fermentacije; - možnost uravnavanja vrelne temperature, ki naj ne zraste pri belih sortah mošta nad 20 ºC, pri rdečih pa ne nad 25–28 ºC; - manjši volumen vrelnih posod iz materialov s slabšo prevodnostjo toplote (les, cement ali plastika); - po končani alkoholni fermentaciji pretočimo vino z droži: pri manj kislih sortah čim prej, da preprečimo padec kisline; tudi nizke temperature pozimi omogočijo izločanje vinskega kamna in drugih nestabilnih snovi; - ob prvem pretoku vino ustrezno zaščitimo pred oksidacijo; najpogosteje ga žveplamo, da ne porjavi; velja pravilo, da je prvi pretok brezzračen iz enega soda v drugega prek črpalke ali pod tlakom CO2; le v primeru slabega čiščenja, žveplovodika, vlečljivosti ali sluzavosti si pomagamo z zračenjem; - dolivanje vina z istim vinom oziroma vnašanje inertnega plina ali CO2 v prazen prostor (pri večjih posodah); posoda mora biti vedno polna, saj je le tako vino zaščiteno pred oksidacijo in razvojem aerobnih mikroorganizmov na površini, ki prepogosto povzročajo kan in cik; - uporaba pokrovčkov z izolacijo (emisija kovinskih ionov), navojnih zapork, silikonskih oziroma originalno sterilnih plutovinastih zamaškov.

REVIJA O KONJIH

5. dan slovenskega hladnokrvnega konja

Najštevilčnejše združenje konj pri nas ZRKSHP je že 5. leto pripravilo Dan konja SHL, ki za rejce te pasme pomeni priložnost za predstavitev svojih konj in snidenje z drugimi rejci. Letos se ga je na veselje organizatorjev udeležilo več konj kot prejšnja leta, ki so jih v toplem jesenskem dnevu pripeljali rejci iz različnih koncev Slovenije.

Konji, kras in kali

V julijski številki Revije o Konjih sem pisala o Petrinjskem krasu, ki me je s svojo divjino zelo navdihnil. Kras s svojo posebno klimo in včasih za nas ostrimi razmerami nudi ugodne pogoje za dobro naravno in divje življenje konj. ''Naravno življenje'' konj ni vedno preprosto in z rož'cami postlano, a jim omogoča, da živijo skladno s svojo naravo – da so v čredi, ki jim nudi varnost, igro ter prijateljske in ljubezenske odnose. Več o tem v oktobrski številki Revije o konjih

MOJ MALI SVET

Stenice – nadležne žuželke poleti in jeseni

Ob besedi stenica mnoge zasrbi koža in pogosto pomislimo na tiste predstavnike te vrste, ki s piki prizadenejo ljudi ter lahko postanejo nadloga, ki mnogim zagreni življenje, ali predstavnike, na katere naletimo ob nabiranju borovnic, malin, robid in nas od vabljivih plodov odvrnejo z neprijetnim vonjem. Mnogim stenice postanejo nadležne jeseni, ko iščejo zimsko pribežališče in skušajo najti še tako majhne špranje in odprtine na hišah, garažah in gospodarskih poslopjih.

Taščin jezik

Vrtnarska pravičnost menda ne pozna ne grdih rastlin in ne hudih tašč, a sabljik se je le oprijelo to nerodno ime. V resnici naj bi bile te rastline po študijskih raziskavah vesoljske agencije NASA med najboljšimi čistilci ozračja v zaprtem prostoru. Tudi sicer je ukvarjanje z rožicami vedno zdravju koristno, pa naj jih gojimo na vrtu, balkonu ali v bivalnih prostorih.

TEHNIKA IN NARAVA

Izšla je nova revija Tehnika in Narava

Kazalo Test Lindner Lintrac 110 Deutz Fahr 5090DS TTV Gozdarska mehanizacija Verižna motorna žaga Husqvarna 545 Mark II Novost na trgu Nova družina mulčerjev INO Dominator Varnost Kontinuirano notranje čiščenje rezervoarja Homologacija pri motorjih Katera moč je prava? Zgodovina Lokomobile Rheinmetall DKTS V Jablah srečanje ljubiteljev starodobne kmetijske tehnike Uvodnik V novi reviji Tehnika in Narava 4/2019 predstavljamo dva takoimenovana specialna traktorja, oba z brezstopenjskim menjalnikom. Deutz Fahr 5DS TTV je sadjarsko-vinogradniški oziroma komunalni traktor. Močan motor, menjalnik z dvema območjema izbire hitrosti, od 0 do 22,8 km/h in od 22,8 do 40 km/h, močno hidravlično dvigalo s številnimi hidravličnimi izhodi in odlično opremljena kabina, nudi vozniku prestižen traktor za varno delo v nasadih. Za mirno vožnjo pa lahko poskrbi poleg klasične sredinsko vpete sprednje preme tudi izvedba s posamičnim vpetjem in vzmetenjem sprednjih koles. Traktor Lindner Lintrac 110 je namenjen za delo na zelo strmih in zahtevnih terenih. Pri tem je v pomoč nizko težišče, zadnje hidravlično dvigalo ne sega daleč nazaj, razmerje med maso in močjo traktorja je optimalna, namestimo lahko široke pnevmatike ali pa dvojna prva in zadnja kolesa za dodatno varnost. Kako je lahko zmogljiv traktor za komunalna opravila, smo se prepričali na strminah Pohorja, kjer so prostrana smučišča. Mulčenje je zaradi boljšega uravnoteženja potekalo z dvema mulčerjema, vsi prisotni pa smo bili mnenja, da je traktor varen za delo še na tako strmem nagibu. Kje je meja, uporabnik pridobiva z delovnimi izkušnjami, pri tem mu je v pomoč tudi vodena zadnja os oziroma vodenje zadnjih koles do 20 stopinj, kar omogoča, da se traktor lažje obrne. Poleg tega obstaja možnost uporabe pasjega hoda, kar še dodatno izboljša vodenje pri opravljanju delovnih operacij na nagnjenih terenih. Na trgu je tudi nova motorna verižna žaga 545 Mark II, ki je nasledila model 353. Primerna je predvsem za gozdne posestnike in kmete, ki si služijo denar s pripravo drv. Žaga ima podobne značilnosti kot jih ima že nam znani model 550 XP Mark II, le da je motor nekoliko šibkejši in manj "navit". Žaga je zato malo manj odzivna, ima pa vse druge kakovostne tehnološke in ergonomske elemente, kot jih ima "profesionalka XP". Žaga bo našla mesto na kakšni kmetiji za podiranje debeljakov v sestojih s prsnim premerom okrog 30 cm. Pišemo tudi o notranjem čiščenju škropilnic in še posebej pršilnikov, ki bi jih morali redno izvajati, saj je kontaminacija pršilnikov zaradi njihovega načina delovanja bistveno večja kot pa pri škropilnicah. V zadnjih letih je bilo kar nekaj tehničnih novosti na tem področju. V praksi naj bi novejše in večje naprave (škropilnice in pršilniki) imele nameščen rezervoar za čisto vodo, ki je namenjena za notranje in zunanje čiščenju naprave. Priporoča se, da se notranje pranje naprave izvede takoj po koncu škropljenja. V reviji so predstavljene tudi druge zanimive teme, med drugim tudi daljša reportaža iz Jabel, kjer je potekalo srečanje ljubiteljev starodobne kmetijske tehnike, o preostalih boste več zvedeli v Gornji Radgoni, kjer je vse nared za začetek sejma. Drugi dan, v nedeljo, 25. avgusta, je dan kmetijske tehnike, vabimo pa vas tudi, da se ustavite na stojnici ČZD Kmečki glas, kjer vam bomo z veseljem prisluhnili in vam odgovorili na morebitna vprašanja.

Lindner Lintrac 110

Podjetje Lindner je lani praznovalo sedemdeset let proizvodnje traktorjev, od ustanovitve leta 1948. Herman Lindner je sicer med drugo svetovno vojno razvil specialno propelersko turbino za letala Messerschmidt. Po vojni je izdeloval žage za razrez lesa, leta 1948 pa začel s proizvodnjo traktorjev. Letno proizvedejo okrog 1500 traktorjev in okrog 300 transporterjev. Od leta 1963 v traktorje vgrajujejo Perkinsove motorje. Leta 1953 so izdelali prvi avstrijski traktor s štirikolesnim pogonom. Leta 1969 so izdelali prvi traktor transporter, leta 1996 pa prvega Geotraca. Leta 2013 so na sejmu Agritechnica v Hannovru predstavili brezstopenjskega Lintraca, in sicer model Lintrac 90, štiri leta kasneje na istem sejmu pa še model Lintrac 110. Traktor smo s pomočjo družine Šarh iz Lubnice pri Rušah preizkusili na pobočjih smučišča Pohorje.

Sodelavci
FOTO ZGODBE

Tradicionalni slovenski zajtrk

15.11.2019

Alenka Kodele in njene sladke stvaritve

Kostanj vabi v gozd

Pogled z mojega okna

4.11.2019

Buče za okras in za pokušino

4. oktober - svetovni dan varstva živali

VIDEO VSEBINE

Knjiga SLADICE Alenke Kodele že v tiskarni

Utrinek s sejma AGRITECHNICA 5

Utrinek s sejma AGRITECHNICA 4

Utrinek s sejma AGRITECHNICA 3

Utrinek s sejma AGRITECHNICA 2

Utrinek s sejma AGRITECHNICA

Hišni sejem v podjetju ITRO, d. o. o.

Utrinek s predstavitve knjig Mirjam Grilc

Živa Deu o arhitekturni onesnaženosti podeželja

Urejanje jesenske cvetlične posode

Irena Orešnik na 2. FESTIVALU SLOVENSKIH SIROV

Miša Pušenjak o zelenjavnem vrtu pred zimo

Mulčenje konoplje z mulčerjem podjetja INO

NOVA KNJIGA Mlečni izdelki narejeni doma

23. podobe bistriških domačij

GOJENJE JAGODIČJA - Založba Kmečki glas

Peter Vrisk na tiskovni konferenci DOBROTE SLOVENSKIH ...

NOVA knjiga LUPINARJI - oreh, leska, kostanj, mandelj

Kmetica leta 2018 je MARIJA JAKŠE

Kulinarična delavnica na Festivalu slovenskih sirov

Prvi javni nastop dr. Aleksandre Pivec, nove ministrice ...

Predsednik ZZS Peter Vrisk ob jubileju KZ Celje

Marjan Kovač, predsednik KZ Celje, ob praznovanju ...

Tekmovanje v plesanju polke AGRA 2018

Praznovanje 70-letnice M SORA

Miša Pušenjak o novi knjigi NARAVNO VARSTVO VRTNIN

Dr. Duhovnik - spletna stran NAMAKANJE VOGRŠČEK 2018

Dr. Jože Duhovnik o sanaciji sistema VOGRŠČEK

Razstava živine ob 65-letnici KGZ Ptuj

36. vinska vigred v Beli krajini

85. mednarodni kmetijski sejem NOVI SAD 2018

Blagoslov traktorjev 2018 v Andražu nad Polzelo

Prihod traktorjev k blagoslovu v Andražu nad Polzelo

Peka velikonočne potice na kmetiji ZLATE iz Mavčič

Avtor knjige ČEMAŽ, vanež in česnovi peski o ...

Utrinek s tradicionalnega GREGORJEVEGA SEJMA

Farmtech tandem traktorska prikolica TDK 1500

Utrinek iz sejma AGRITECHNICA v Hanovru

Nova knjiga Založbe Kmečki glas KUHAJTE S SIRI

Jezersko-solčavske ovce na razstavišču letošnje ...

Glasbeni utrinek z izbora mlade kmetice in mladega ...

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - insert z okrogle mize

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - Vrisk, predsednik ZZS

Dan odprtih vrat Semenarne Ljubljana - Šabeder, ...

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Franci in Teja Podjed na Mercatorjevi Akademiji radi ...

Peter Vrisk na Mercatorjevi Akademiji radi imamo ...

Vlečne grablje na mulčerju Elite L 160 - INO Brežice

Mulčer Profi Mega 270 - INO Brežice

Predsednik ZZS Petr Vrisk na kmetijskem sejmu v Komendi

Blagoslov traktorjev v Andražu nad Polzelo

Direktor KZ Tolmin Niko Maver

Direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček ...

Direktor Klet Brda Silvan Peršolja trgovinici KZ ...

NOVA KNJIGA Visoke grede in vrtički v posodah

Pernata druščina na dvorišču

Testni preizkus traktorja Case IH Luxxum 120

Pravilno podiranje drevesa z motorno žago

Oranje z novim traktorjem KIOTI PX1153

LUNINE BUKVE 2017

Testna žetev z novostmi podjetja Claas

JAGABABA - s sitom z ljubeznijo

Bogastvo stročnic

Nova knjiga Pletene pošasti za male pošastneže

Priloga Živimo s podeželjem: nova hiša v Stari ...

Prednosti permakulturnega vrta

Sejemski utrinki AGRA 2016

Ob koncu poletja: SIVKIN PILING za lepo kožo

Nova knjiga Zrnate stročnice - pridelava in uporaba

Ples s Hmeljsko princeso 2016

Nova številka revije Tehnika in narava že na voljo

Najbolje si pomagamo sami

Čudoviti svet divjih živali

Nova knjiga Rastlinjaki na vrtu

Res odlično knjižno darilo

Knjiga Moja domača kozmetika

Kmečki glas

pred 8 urami
Vse več mlajših vinarjev
V Ljubljani so se pretekli četrtek in petek v Cankarjevem domu na 22. slovenskem vinskem festivalu predstavili vinarji ...
(0)
pred 9 urami
Vse sezačne pri najmlajših
V marsikateri šoli so se na dan slovenske hrane posvetili različnim vsebinam, ki so povezane s kmetijstvom in ...
(0)
pred 10 urami
Razmere na trgu prašičjega mesa
Na odprtem globalnem trgu se lahko hitro spremenijo razmere. Zadnji tak primer so odkupne cene v prašičereji - ...
(2)
pred 11 urami
Sadjarska kmetija Pr'Jernejc v Hrašah pri ...
Anže Legat se spomni svojega otroštva, ki ga je preživel s starši na Bledu in v Hrašah pri ...
(0)
pred 14 urami
Sodobni hlevi
Rejci se zavedajo, da je dobro počutje krav molznic ključno za uspešno prirejo, zdravje in njihovo ...
(0)
pred 14 urami
Bo hipotetična vrednost podlaga za realno ...
Geodetska uprava RS (GURS) je 1. oktobra na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin objavila predlog modelov ...
(0)
pred 1 dnevi
Bodo znali prašičerejci izkoristiti svojih pet ...
Kako hitro posledice kot spremembe dejstev na globalni ravni  prašičereje čutimo tudi pri nas kot zelo ...
(0)
pred 4 dnevi
Prihodnji teden prašičji pitanci že po 1,87 ...
S ponedeljkom, 18. novembrom bodobo na avstrijski borzi Steirerfleish, s katere cene za prodajo uporabljamo tudi pri ...
(0)
pred 4 dnevi
Tradicionalni slovenski zajtrk
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je, kot vsako leto, tudi letos eden izmed osrednjih dogodkov dneva slovenske ...
(0)
pred 4 dnevi
Prvi festival ajdovih jedi
Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev ta konec tedna pripravlja edinstven dogodek - Festival ajdovih ...
(0)
pred 5 dnevi
Alenka Kodele in njene sladke stvaritve
Testo:500 g moke20 g kvasa2 rumenjaka50 g sladkorja50 g maslaščep soli2,5–3 dl mlekaV posodo presejemo ...
(0)
pred 5 dnevi
Mandljevi obročki z limonovo kremo
Recept za mandljeve obročke je izbran iz velike knjige o sladicah z naslovom Sladice Alenke Kodele  . Knjiga vam ...
(0)