14:35

Molznice zamenjalo škotsko višavsko govedo

10:31

Mladi kmetje lažje do kmetijskih zemljišč

09:18

DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI PARTNERSTVI

09:11

Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV

07:48

Krvavice

AGT 1060 prihodnje leto v serijski proizvodnji

4.12.2019

preberi več

Reja drobnice je v težavah

4.12.2019

preberi več

Sušenje sadja kot dodaten vir zaslužka

4.12.2019

preberi več

Miklavževi keksi

3.12.2019

preberi več

Večino domačega kakija in kivija že prodanega

3.12.2019

preberi več

V PRIHODNJI ŠTEVILKI

Molznice zamenjalo škotsko višavsko govedo

Predstavljamo koroško kmetijo iz Spodnjega Razborja, kjer gospodari Drago Pajenk. Kmetijo, usmerjeno v prirejo mleka, je pred šestnajstimi leti začel postopoma preusmerjati v rejo škotskega višavskega goveda. Začel je z dvema telicama, kravo in plemenskim bikom ter z naravnim pripustom povečal čredo na 52 glav teh kosmatih in rogatih, a plašnih živali. Večino mesa ponudijo z najvišjo dodano vrednostjo gostom na turistični kmetiji, ki jo vodi Dragova sestra Katarina, pomaga pa ji tudi partner Tone. Več v 50. številki Kmečkega glasa.

Krvavice

Gre za kašnate klobase, ki se po pravilniku o mesnih izdelkih razvrščajo v skupino pasteriziranih mesnin, podskupina kuhanih klobas. V Sloveniji je tradicija izdelave krvavic še vedno prisotna in predstavlja kulinarično dediščino slovenskega podeželja. Po pokrajinah so značilnosti krvavic zelo pestre glede na vsebino nadeva in dodanih začimb. Primer recepture za izdelavo krvavic, ki je zelo aromatičen in polnovreden, prinaša Kmečki glas (11. december 2019).

Prašičereja

Z ohladitvijo nastopi čas kolin. Zato bo Kmečkemu glasu priložena posebna priloga z reportažo o uspešni prašičerejski kmetiji s Podravja, z napotki za najboljše kašnate klobase pa tudi z nasveti in opozorili pred afriško prašičjo kugo. Poznavalci pravijo: "Danes je v Sloveniji še ni, ne vemo pa, kaj bo jutri," zato je med rejci prisotna zaskrbljenost. Več v Kmečkem glasu (11. december 2019).

Fitofarmacevtska sredstva na vrtičkih

V zadnjih letih so s prodajnih polic za ljubiteljske vrtnarje in sadjarje ter gojitelje okrasnih rastlin umaknili kar nekaj fitofarmacevtskih sredstev. Za vrtnarje je tako na voljo vedno manj pesticidov, s katerimi bi lahko varovali svoje rastline. To pa ne pomeni, da bodo rastline prepuščene same sebi na milost in nemilost boleznim in škodljivcem. Zanje lahko zelo veliko postorimo tudi brez kemičnih sredstev. Poglavitni pogoj za zdrave rastline so dobre razmere, v katerih rastejo. S tem bomo dosegli uravnovešeno rast in rastline bodo odpornejše proti boleznim. To ne pomeni, da moramo pretiravati z gnojili – ravno nasprotno, paziti moramo, da rastline ustrezno prehranimo. Čezmerno dodajanje na primer dušika namreč rastlinam ne koristi, temveč spodbudi hitro rast zelenih delov, ki pa niso dovolj utrjeni in se jih hitro polotijo bolezni ali škodljivci. Poganjki tudi nimajo ustrezne nosilnosti in se lahko ob prvem dežju poležejo do tal, kjer bodo odlično zavetje za lačne polže (slednji bodo še posebej veseli sočnih poganjkov). Precej bolje je, če rastline pognojimo z gnojili z večjo vsebnostjo fosforja in kalija, ki spodbujata nastanek cvetov in utrjevanje rastline. Tako bodo tudi odporne proti boleznim in škodljivcem. Več nasvetov najdete v 49. številki Kmečkega glasa

KOLEDAR DOGODKOV

NE SPREGLEJTE
Aktualni dogodki in zanimivosti

Mladi kmetje lažje do kmetijskih zemljišč

V EU več kot polovico kmetijskih zemljišč upravljajo kmetje, starejši od 55 let, skoraj tretjino pa kmetje, starejši od 65 let. Nasprotno pa le šest odstotkov od vseh površin zemljišč upravljajo kmetje, mlajši od 35 let. Za izboljšanje situacije je potreben generacijski prenos, ki bi novim in mladim kmetom omogočil vstop v poklic in zagotovil prihodnost evropske kmetijske dejavnosti. To priznava tudi Evropski parlament, ki je v svojem poročilu o reformi skupne kmetijske politike (SKP) zapisal, da je treba mladim kmetom olajšati dostop do kmetijskih zemljišč. Hkrati pa v parlamentu ugotavljajo, da postopki in pogoji pridobivanja neposrednih plačil bodoče kmete prej ovirajo namesto, da bi jih spodbujali h kmetovanju. To pa pomeni, da je do njih trenutno upravičen le eden od treh novih kmetov. Precej »brezplačnih« pogodb Vse pogosteje bodoči kmetje iščejo tudi bolj nekonvencionalne oblike dostopa do zemljišč. Številni se odločajo za sklepanje obojestransko ugodnih dogovorov z lastnikom zemljišč ali že uveljavljenim kmetom, ki ima na voljo zemljišče in želi, da se ga uporabi za razvoj nove kmetijske dejavnosti. Takšni sporazumi lahko vsebujejo veliko različnih poslovnih in pravnih oblik. V nekaterih primerih bosta novi kmet in že uveljavljen kmet postala poslovna partnerja; v drugih primerih pa bo njuno razmerje bližje klasičnemu najemu zemljišča. Pogosto uporabljana pogodba je posodbena pogodba »Commodat« ali »posojilo za uporabo«. V poročilu Komisije za obdobje 2016/17 je le-ta opisana kot »negotova brezplačna pogodba«, ki omogoča vzpostavitev partnerstva brez sklenitve običajne najemne pogodbe. To pa kmete postavlja v negotov položaj, brez zagotovljenega jamstva za čas obdelovanja zemlje ter brez jamstvo v zvezi s ceno najema. Vir fotografije: Irish Farmers Journal Komisija odločena pomagati mladim kmetom Evropska komisija priznava, da oviran dostop do kmetijskih zemljišč mladim in bodočim kmetom predstavlja veliko oviro, ki bo prednostno obravnavana v okviru SKP po letu 2020. Komisija nadalje navaja, da bodo mladi kmetje osnovne zahteve za upravičenost do subvencij, izpolnili tudi z omenjeno posodbeno pogodbo, do denarja pa bodo upravičeni uporabniki zemljišča in ne imetniki-lastniki. Fiona Lally, pooblaščenka za komuniciranje pri Evropskem svetu mladih kmetov (CEJA), je za Euractiv povedala, da so imele države članice že veliko pobud za olajšanje prenosa zemljišča med starejšo in mlajšo generacijo kmetov. Ti vključujejo predvsem vzpostavitev partnerstev, po vzoru Irske službe za mobilnost zemljišč - podporni storitvi za kmete in kmečke družine, ki razmišljajo o širitvi ali spremembi dejavnosti. Omogoča jim, da raziščejo svoje možnosti in jim pomaga pri dolgoročnem najemu in tudi pri sporazumih o sodelovanju, kot so partnerstva, deljeno kmetovanje ali reja živali po pogodbi, … Fiona Lally je še povedala, da takšni pisni sporazumi med kmeti udeleženci, ne bi smeli ogroziti njihovega dostopa do evropskega denarja, čeprav v praksi to ni vedno tako. Najemnina pogosto nad zakonsko določeno ravnjo David Dupuis iz gibanja Terre-en-Vue, ki si prizadeva olajšati dostop do zemljišč v Belgiji, je dejal, da se zaradi sorazmerno nizkega povprečnega osnovnega plačila na hektar v primerjavi z administrativnim stroškom oddaje vloge za subvencije, veliko mladih tržnih zelenjadarjev sploh ne odloči za oddajo. Povedal je še, da je povprečno osnovno plačilo za kmete v Valoniji leta 2019 znašalo 114,15 evra na hektar na leto. Skupaj z zeleno komponento in plačili za mlade kmete, je to znašalo 400 evrov na hektar na leto. Izpostavil je, da se subvencije še vedno izplačujejo za običajne kmetijske dejavnosti, čeprav se mnogi mladi kmetje ukvarjajo z inovativnimi projekti - z neobičajnimi dejavnostmi na majhnih kmetijskih površinah. V mnogih primerih tržni zelenjadarji delajo na zemljiščih drugih kmetov, ki osnovna plačila obdržijo zase. To velja predvsem za starejše kmete, saj so prav oni pogosto tisti, ki ponujajo zemljišča zelenjadarjem in tako izkoristijo premije za zagotovitev upokojitve. Lastniki zemljišč tudi pogosto zaračunavajo najemnino, ki je pogosto precej nad zakonsko določeno ravnjo, ki jo določa zakon. (Povzeto po Euractiv)

DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI PARTNERSTVI

Kmetijski svetovalci so pomemben del kmetijskega sistema znanja in inovacij in številne kmetije delujejo bolje in se razvijajo tudi zaradi njihovega truda na terenu. Toda prenos znanj in sodobnih tehnologij v kmetijsko prakso poteka še vedno počasneje, kot se pojavljajo pred kmeti novi izzivi, zato so minuli ponedeljek in torek v Laškem na dvodnevnem tradicionalnem 34. posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja ( JSKS), naslovili so ga »Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja, predstavili usmeritve za svetovanje v okviru skupne kmetijske politike ( SKP) po letu 2020. Hitrejši prenos kmetijskih znanj in rešitev na evropski ravni pospešujejo Evropska inovacijska partnerstva (EIP), v katera se vse hitreje vključujejo tudi slovenske raziskovalno-izobraževalne ustanove. Več v 49. številki Kmečkega glasa.  Inge van Oost, Evropska komisija: Kmetijski kmetovalec po meri kmeti naj bi razumel in prenesel praktične potrebe in bil most med kmet in raziskovalci.«

Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV

Premiki v strukturi prodaje na tujih trgih z rastjo deleža stekleničenih vin na 30 odstotkov in posledično zmanjšana prodaja odprtih vin, je jasen znak, da so severnomakedonskim vinarjem milijonske naložbe v nove tehnologije, opremo v vinogradih in vinskih kleteh in predvsem v znanje izplačale. Pridelava je v tej regiji v primerjavi z zahodno Evropo, še vedno ugodna, povprečni stroški po hektarju so nizki, med 1000 do 1200 evrov po hektarju, saj škropijo le tri do štirikrat, cena delovne sile je nizka. Proti suši so v večini vinogradov prešli na kapljično namakanje, pridelke za vina višje kako so znižali med 7-10 t/ha. Vina najvišje kakovosti, kot sta znamenita Bela voda in Barovo iz tikveške kleti, pa pridelujejo na višji nadmorski višini, ker so se podnebne spremembe že zvišale temperature na nižjih lega. V primerjavi s Slovenijo je v Severni Makedoniji tej državi tudi zelo velik red pri plačilu grozdja, ker je najboljšega še vedo premalo, morajo največje kleti zanj tekmovati, cene se gibljejo od 20 centov/kg, najboljši vranec je plačan tudi po 1 evro/kg. Država pa je določila, da mora biti vse grozdje plačano do 1. aprila, sicer izgubijo kleti licenco in dve sta jo že tudi izgubili.   Več v 49. številki Kmečkega glasa. 

Največji adventni venec v knežjem mestu

K praznični podobi Celja so tudi letos prispevali dijaki in profesorji Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Tradicionalni adventni venec središče knežjega mesta krasi že šesto leto, prvič pa so dijaki ob pomoči mentorjev izdelali in okrasili smreko z odrom, kjer bodo potekale osredje prireditve v najbolj prazničnem mesecu v letu. Za okrasitev štiri metre širokega venca in 2,5 x 2,5 metra široke smreke, so porabili dober mesec in veliko delovnih ur. Pri delu so sodelovali vrtnarji in cvetličarji. Vrtnarji so pripravili smrečje, potrebno za pletenje oboda venca, iz smrek, ki so rasle v šolskem parku. Spretne cvetličarke pa so pod vodstvom mentoric Ane Sotošek in Mojce Sodin popletle kovinsko konstrukcijo in jo okrasile z novoletnimi okraski. Venec krasijo okraski v rdeči in zlati barvi, lučke in zvezde, ki simbolizirajo knežje mesto, na njem pa so tudi štiri velike sveče. Dve sta že zagoreli, dva pa naslednji nedelji. Sicer pa venec in smreka vsakič na novo zažarita ob mraku, ko se prižgejo drobne luči. Koordinator dogodka je bil Emil Špes ob pomoči Sergeja Kosa, pri izdelavi kovinske konstrukcije smreke je sodeloval tudi Štefan Lončar.

V bližnji prihodnosti

Pečete poprtnik? Prinesite ga na ocenjevanje

Zavod Parnas prireja Čezmejni festival božičnega kruha 2019 z bogatim programom vse do 6. januarja 2020. Program sestavljajo samostojni dogodki o nesnovni dediščini priprave poprtnika, ki jih pripravljajo številne dediščinske skupnosti po Sloveniji in na Hrvaškem, povezuje pa jih Zavod Parnas. To je že drugi tovrstni festival, ki se izvaja preko čezmejnega projekta Uživam tradicijo – Interreg V-A Slovenija-Hrvaška, in povezuje nosilce priprave poprtnika v Sloveniji, župneka v Prezidu in božićnjaka na Žumberku na Hrvaškem. Celoten program je objavljen na spletni strani www.zavod-parnas.org. Osrednje dogajanje bo sedma državna razstava in ocenjevanje poprtnikov, ki ju prireja DPŽ Dobrepolje-Struge v sodelovanju z Občino Dobrepolje in Zvezo kmetic Slovenije, 13. in 14. decembra 2019. Vsi, ki želite sodelovati s svojimi izdelki, jih dostavite v petek, 13. decembra 2019, od 12. do 14.ure, v prostore upokojencev v Jakličev dom na Vidmu, kjer jih bo ocenila strokovna komisija. Prispevek na poprtnik je 5 evrov (plačilo z gotovino). Prijave sprejemajo na gsm: 041 975 886 ali e-naslovu: dpz.dobrepoljestruge@gmail.com, do 12. decembra 2019. V soboto, 14.12.2019, ob 17. uri, bo podelitev priznanj, s kratkim kulturnim programom, v prostorih upokojencev. Sledi pogostitev vseh prisotnih. Razstava poprtnikov bo v soboto, 14.12.2019, od 14. ure dalje.

Oljke s pogledom na Piran

  Razširjenosti oljčne muhe v celotni Istri je pospešilo letošnje obiranje oljk, pridelka pa bo zaradi neugodnega vremena spomladi bistveno manj kot lani. S spravilom oljčnih sadežev so zato začeli letos hitreje tudi na posestvu Monte Rosso na Crvenem vrhu pri Savudriji, tj. v hrvaškem delu Istre, a v slovenski lasti, na katerem je na 40 hektarjih posajenih 14.000 oljčnih dreves. S 17.000 litrov pridelanega oljčnega olja v lanskem letu, so med največjimi oljkarji v Istri, vendar bo letos pridelka v primerjavi z lanskim obilnejšim letom kar za 40 odstotkov manj. Več v 43. številki Kmečkega glasa. 

Seminar o pridelavi sena

Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede organizirajo brezplačen seminar »Kakovost v Sloveniji pridelanega sena in sodobna kmetijska tehnika za njegovo spravilo 3«, ki bo v ponedeljek, 14. oktobra 2019 z začetkom ob 10. uri na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Hacquetova ulica 17, Ljubljana. Travinje v Sloveniji pokrivajo skoraj 60 % kmetijskih zemljišč v uporabi, zato ga moramo, kar najbolje izkoristiti. Kakovostno pridelana in pospravljena krma je ključnega pomena za pokrivanje beljakovinskih in energijskih potreb živali in osnova za kakovostno mleko in meso. V zadnjem času sušenje sena ponovno pridobiva na veljavi. Trenutno velika večina kmetij pripravlja seno na tleh, le slaba tretjina pa uporablja sušilne naprave. Strokovnjaki, ki sodelujejo na projektu CRP »Tehnološke rešitve za pridelavo kakovostnega sena vam bodo predstavili seneno mleko in meso, teorijo in prakso sušenja s sušilnimi napravami, kvarjenje sena med skladiščenjem, porabo goriva in energije za sušenje ter trende pri strojih za spravilo krme. Seminar je namenjen kmetovalcem, kmetijskim strokovnjakom, podjetjem, strokovni javnosti, skratka vsem, ki jih posebej zanima področje kakovosti in načini spravila travniške krme. Celotno vabilo s programom in prijavnico za brezplačen seminar je na spletni strani www.kis.si. Dodatne informacije dr. Viktor Jejčič, tel.: (01) 280 51 02, viktor.jejcic@kis.si ali mag. Tomaž Poje, tel.: (01) 280 51 00, tomaz.poje@kis.si. Prijave sprejemajo do: 11. oktobra 2019 do 15. ure oziroma do zasedbe mest.

Prijavite se na tekmovanji v plesanju polke in vlečenju vrvi

TEKMOVANJE V PLESANJU POLKE ČZD Kmečki glas in Pomurski sejem prirejata v okviru 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni TEKMOVANJE v plesanju polke. Pari bodo zaplesali v soboto, 24. avgusta, ob 14. uri v maneži pod tribuno.  Prijavite se lahko vsi teklmovalci, ki želite preizkusiti svoje plesne sposobnosti; starostne omejitve ni, pogoj pa je, da par pleše oblečen v narodno nošo. Tekmovbanja se bodo udeležili le vnaprej prijavljeni pari.  Prijave pričakujemo do 9. avgusta 2019, pošljite jih na naslov: Pomurski sejem, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona, ga. Vesna Dajčman (tel. št.: 041 679 685) oz. na e-naslov: vesna@pomurski-sejem.si. Objava parov bo 21. avgusta 2019 v Radgonski prilogi tednika kmečki glas.  Če bo prijavljenih več kot 12 parov, bodo imeli prednost tisti, ki so se prijavili prej.  Vsi tekmovalnio pari bodo prejeli uporabna darila, trije najboljši pa pokale in denarne nagrade: za prvo mesto 150 EUR, za drugo 100 in za tretje mesto 50 EUR.  VABLJENI! FENDT TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI ZA NAJMOČNEJŠE SLOVENSKE FANTE Medijski porkovitelj prireditve: ČZD Kmečki glas Tudi lesto pripravljamo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji radgoni zabavno prireditev vlečenja vrvi, in sicer v nedeljo, 25. avgusta 2019, ob 15. uri v maneži pod tribuno.  Pomerilo se bo do šest ekiš, v vsaki mora boti po šest članov in imeti morajo vodjo. Udeleženci tekmujejo na svojo odgovornost.  Prijavnico z vsemi zahtevanimi podatki naj vodja ekiše pošlje na: Pomurski sejem (Miran Mate, 041 263 107, miran.mate@pomurski-sejem.si), Linhartova 36, 1000 Ljubljana, najpozneje do 9. avgusta 2019. Objava ekip bo 21. avgusta 2019 v Radgonski pilogi tednika Kmečki glas.  Če bo prijavljenih več ekip, bomo med prijavljenimi izžrebali 6 ekip, ki se bodo udeležile tekmovanja. Vsi tekmovalci bodo prejeli brezplačne vstopnice za sejem in malico, zmagovlana ekipa pa denarno nagrado v vrednost 200 evrov. Zmagovalci pridobijo pravico uporabe naziva najmočnejši slovenski fantje.  AGRA     Interexport    ČZD Kmečki glas, d. o. o. VABLJENI! 

i

km/h

%

KNJIGE - ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Čas je za razmnoževanje jagodičastih rastlin

Vzgoja jagodičastih rastlin iz potaknjencev Potaknjenec naredimo iz enoletnega olesenelega ali zelenega dela poganjka in dela korenine. Olesenele poganjke (debeline od 0,5 do 1 cm) naberemo v obdobju mirovanja (november, december), zelene pa v obdobju pred začetkom lesenenja. Nabrane olesenele poganjke damo v hladen zasip v mivko ali zavijemo v časopisni papir in folijo ter jih damo v hladilnik do obdobja, ko je zemlja dovolj topla, da potaknjence narežemo in potaknemo. Potaknjenec naj bo velik od 15 do 20 cm, s 3 do 4 kolenci, od katerih naj bosta eden ali dva v tleh (razvoj korenin) in eden ali dva iznad tal (razvoj poganjkov). Z lesnimi potaknjenci vzgajamo ribeze, ameriške borovnice, bezeg, aronijo, z zelenimi pa robide in ameriške borovnice. S koreninskimi potaknjenci vzgajamo maline. Uspeh prijema potaknjencev lahko povečamo z uporabo rastnih hormonov, namenjenih za razvoj koreninskega sistema. Več preberite v knjigi Gojenje jagodičja.

Alenka Kodele in njene sladke stvaritve

Testo: 500 g moke 20 g kvasa 2 rumenjaka 50 g sladkorja 50 g masla ščep soli 2,5–3 dl mleka V posodo presejemo moko, v sredini naredimo jamico, nadrobimo kvas, damo žličko sladkorja in prilijemo malo mlačnega mleka. Malo pomešamo in pustimo, da začne kvas vzhajati. K rumenjakom dodamo sol, rum, stopljeno maslo, malo mleka in dobro premešamo. V moko umešamo kvas, med mešanjem dodamo rumenjakovo mešanico, postopoma še preostalo mleko in zamesimo v gladko in voljno testo. Če je testo pretrdo, dodamo še malo mleka. Pokrijemo ga s prtičem ali prozorno folijo za živila in pustimo vzhajati.             Nadev: 250 g mletih orehov 80 g masla 100 g sladkorja 2 beljaka 2 jž krušnih drobtin 250 g domače skute vaniljeva aroma limonina lupina malo cimeta 100 g rozin 30 ml ruma Beljaka s polovico sladkorja stepemo v čvrst sneg. Zmehčano maslo, pol sladkorja in arome penasto stepamo, primešamo skuto in drobtine. Če nimamo domače skute, lahko uporabimo nepasirano polnomastno. Potem umešamo sneg iz beljakov in nazadnje še mlete orehe. Če je nadev redek, lahko dodamo še malo krušnih drobtin ali mletih orehov. Rozine dobro pregledamo in operemo, polijemo z rumom in pustimo, da se malo namakajo. Na štedilnik postavimo posodo za kuhanje štrukljev ali večjo posodo za kuhanje. Do 1/3 jo napolnimo z vodo in zavremo. Vzhajano testo tanko razvaljamo, namažemo z nadevom, na eni strani pustimo 3 cm testa brez nadeva. Po nadevu enakomerno potresemo rozine in testo z nadevom tesno zavijemo. Pri zavijanju ga malo zategujemo. Zavito testo zavijemo v bombažni prtič ali prozorno folijo za živila. Če zavijemo v prtič, ga na koncih zavežemo z vrvico, da se ne odvije, če zavijemo v prozorno folijo za živila, pa na koncih dobro zavijemo in zavežemo folijo. Pripravljen štrukelj vzhajamo na kuhinjskem pultu 10–15 minut. Ko vzhaja, ga položimo v krop, pokrijemo in kuhamo pri vretju na majhnem ognju 35–40 minut.   Masleni preliv: 100 g masla 1 jž krušnih drobtin 1 jž rjavega sladkorja malo cimeta Maslo raztopimo na majhnem ognju. Dodamo krušne drobtine, rjavi sladkor in cimet ter nekaj minut počasi pražimo. Ko je štrukelj kuhan, ga vzamemo iz kropa. Krpo ali prozorno folijo odvijemo, nekaj minut počakamo, potem pa narežemo na 2–3 cm debele rezine. Štruklje razdelimo na tople krožnike, polijemo z maslenim prelivom in postrežemo. Recept je iz knjige SLADICE ALENKE KODELE.

REVIJA O KONJIH

Skozi najtežjo preizkušnjo s konjem z intuicijo, energijo in zaupanjem

Kot smo že pisali v prispevku o preventivi ter prepoznavanju znakov bolezni in poškodb, je preventiva pri zdravju konj zelo pomembna. Ravno tako je v primeru bolezni in poškodb nujna veterinarska oskrba. Vse bolj pa se ljudje zavedamo pomembnosti energije, ki se pretaka v ljudeh, živalih, v naravi in v odnosih, ter pomembnosti intuicije.   Vse več je tudi znanstvenih raziskav nevroznanstvenikov, kvantnih fizikov, psihonevroimunologov itd., ki potrjujejo, da moč naših misli in občutkov ter energija, preverjeno in vse bolj podprto z znanstvenimi dokazi, delajo »čudeže« oziroma pripomorejo k pospešenemu zdravljenju. Več o tem v decembrski številki Revije o konjih

5. dan slovenskega hladnokrvnega konja

Najštevilčnejše združenje konj pri nas ZRKSHP je že 5. leto pripravilo Dan konja SHL, ki za rejce te pasme pomeni priložnost za predstavitev svojih konj in snidenje z drugimi rejci. Letos se ga je na veselje organizatorjev udeležilo več konj kot prejšnja leta, ki so jih v toplem jesenskem dnevu pripeljali rejci iz različnih koncev Slovenije.

MOJ MALI SVET

Prelepi kitajski trstikovec ali miskant

Ime Miscanthus izvira iz grških besed mischos – steblo in anthos – cvet, kar dobesedno pomeni »stebelni cvet«, saj se socvetja pojavljajo na vrhu stebla. Njihova naravna rastišča so močvirja, pobočja, pogorja in druga odprta rastišča v vzhodni Aziji, miskantre pa najdemo tudi na zahodu Afrike. Zelo so cenjeni na Japonskem v njihovi tradicionalni umetnosti kot simbol jeseni. Tam jih uporabljajo tudi kot vir za prekrivanje streh templjev in tradicionalnih prebivališč.

Biostimulanti v domači pridelavi zelenjave

Biostimulanti so spojine ali mikroorganizmi, ki dodani rastlinam v majhnih koncentracijah v njih sprožijo fiziološke spremembe. So naravni produkti rastlin, morskih alg ali pa so mineralnega izvora. Zmotno je prepričanje, da imajo neposreden vpliv na bolezenske povzročitelje in škodljivce ali da učinkujejo kot gnojila. Biostimulanti v rastlinah le spodbujajo fiziološke procese, tako da povečajo učinkovitost sprejema in izrabe hranil ter sprožijo naravne obrambne mehanizme proti boleznim in škodljivcem.

TEHNIKA IN NARAVA

Izšla je nova revija Tehnika in Narava

Kazalo Test Lindner Lintrac 110 Deutz Fahr 5090DS TTV Gozdarska mehanizacija Verižna motorna žaga Husqvarna 545 Mark II Novost na trgu Nova družina mulčerjev INO Dominator Varnost Kontinuirano notranje čiščenje rezervoarja Homologacija pri motorjih Katera moč je prava? Zgodovina Lokomobile Rheinmetall DKTS V Jablah srečanje ljubiteljev starodobne kmetijske tehnike Uvodnik V novi reviji Tehnika in Narava 4/2019 predstavljamo dva takoimenovana specialna traktorja, oba z brezstopenjskim menjalnikom. Deutz Fahr 5DS TTV je sadjarsko-vinogradniški oziroma komunalni traktor. Močan motor, menjalnik z dvema območjema izbire hitrosti, od 0 do 22,8 km/h in od 22,8 do 40 km/h, močno hidravlično dvigalo s številnimi hidravličnimi izhodi in odlično opremljena kabina, nudi vozniku prestižen traktor za varno delo v nasadih. Za mirno vožnjo pa lahko poskrbi poleg klasične sredinsko vpete sprednje preme tudi izvedba s posamičnim vpetjem in vzmetenjem sprednjih koles. Traktor Lindner Lintrac 110 je namenjen za delo na zelo strmih in zahtevnih terenih. Pri tem je v pomoč nizko težišče, zadnje hidravlično dvigalo ne sega daleč nazaj, razmerje med maso in močjo traktorja je optimalna, namestimo lahko široke pnevmatike ali pa dvojna prva in zadnja kolesa za dodatno varnost. Kako je lahko zmogljiv traktor za komunalna opravila, smo se prepričali na strminah Pohorja, kjer so prostrana smučišča. Mulčenje je zaradi boljšega uravnoteženja potekalo z dvema mulčerjema, vsi prisotni pa smo bili mnenja, da je traktor varen za delo še na tako strmem nagibu. Kje je meja, uporabnik pridobiva z delovnimi izkušnjami, pri tem mu je v pomoč tudi vodena zadnja os oziroma vodenje zadnjih koles do 20 stopinj, kar omogoča, da se traktor lažje obrne. Poleg tega obstaja možnost uporabe pasjega hoda, kar še dodatno izboljša vodenje pri opravljanju delovnih operacij na nagnjenih terenih. Na trgu je tudi nova motorna verižna žaga 545 Mark II, ki je nasledila model 353. Primerna je predvsem za gozdne posestnike in kmete, ki si služijo denar s pripravo drv. Žaga ima podobne značilnosti kot jih ima že nam znani model 550 XP Mark II, le da je motor nekoliko šibkejši in manj "navit". Žaga je zato malo manj odzivna, ima pa vse druge kakovostne tehnološke in ergonomske elemente, kot jih ima "profesionalka XP". Žaga bo našla mesto na kakšni kmetiji za podiranje debeljakov v sestojih s prsnim premerom okrog 30 cm. Pišemo tudi o notranjem čiščenju škropilnic in še posebej pršilnikov, ki bi jih morali redno izvajati, saj je kontaminacija pršilnikov zaradi njihovega načina delovanja bistveno večja kot pa pri škropilnicah. V zadnjih letih je bilo kar nekaj tehničnih novosti na tem področju. V praksi naj bi novejše in večje naprave (škropilnice in pršilniki) imele nameščen rezervoar za čisto vodo, ki je namenjena za notranje in zunanje čiščenju naprave. Priporoča se, da se notranje pranje naprave izvede takoj po koncu škropljenja. V reviji so predstavljene tudi druge zanimive teme, med drugim tudi daljša reportaža iz Jabel, kjer je potekalo srečanje ljubiteljev starodobne kmetijske tehnike, o preostalih boste več zvedeli v Gornji Radgoni, kjer je vse nared za začetek sejma. Drugi dan, v nedeljo, 25. avgusta, je dan kmetijske tehnike, vabimo pa vas tudi, da se ustavite na stojnici ČZD Kmečki glas, kjer vam bomo z veseljem prisluhnili in vam odgovorili na morebitna vprašanja.

Lindner Lintrac 110

Podjetje Lindner je lani praznovalo sedemdeset let proizvodnje traktorjev, od ustanovitve leta 1948. Herman Lindner je sicer med drugo svetovno vojno razvil specialno propelersko turbino za letala Messerschmidt. Po vojni je izdeloval žage za razrez lesa, leta 1948 pa začel s proizvodnjo traktorjev. Letno proizvedejo okrog 1500 traktorjev in okrog 300 transporterjev. Od leta 1963 v traktorje vgrajujejo Perkinsove motorje. Leta 1953 so izdelali prvi avstrijski traktor s štirikolesnim pogonom. Leta 1969 so izdelali prvi traktor transporter, leta 1996 pa prvega Geotraca. Leta 2013 so na sejmu Agritechnica v Hannovru predstavili brezstopenjskega Lintraca, in sicer model Lintrac 90, štiri leta kasneje na istem sejmu pa še model Lintrac 110. Traktor smo s pomočjo družine Šarh iz Lubnice pri Rušah preizkusili na pobočjih smučišča Pohorje.

Sodelavci
FOTO ZGODBE

Hotel za žuželke

25.11.2019

Tradicionalni slovenski zajtrk

Alenka Kodele in njene sladke stvaritve

Kostanj vabi v gozd

11.11.2019

Pogled z mojega okna

Buče za okras in za pokušino

VIDEO VSEBINE

Knjiga SLADICE Alenke Kodele že v tiskarni

Utrinek s sejma AGRITECHNICA 5

Utrinek s sejma AGRITECHNICA 4

Utrinek s sejma AGRITECHNICA 3

Utrinek s sejma AGRITECHNICA 2

Utrinek s sejma AGRITECHNICA

Hišni sejem v podjetju ITRO, d. o. o.

Utrinek s predstavitve knjig Mirjam Grilc

Živa Deu o arhitekturni onesnaženosti podeželja

Urejanje jesenske cvetlične posode

Irena Orešnik na 2. FESTIVALU SLOVENSKIH SIROV

Miša Pušenjak o zelenjavnem vrtu pred zimo

Mulčenje konoplje z mulčerjem podjetja INO

NOVA KNJIGA Mlečni izdelki narejeni doma

23. podobe bistriških domačij

GOJENJE JAGODIČJA - Založba Kmečki glas

Peter Vrisk na tiskovni konferenci DOBROTE SLOVENSKIH ...

NOVA knjiga LUPINARJI - oreh, leska, kostanj, mandelj

Kmetica leta 2018 je MARIJA JAKŠE

Kulinarična delavnica na Festivalu slovenskih sirov

Prvi javni nastop dr. Aleksandre Pivec, nove ministrice ...

Predsednik ZZS Peter Vrisk ob jubileju KZ Celje

Marjan Kovač, predsednik KZ Celje, ob praznovanju ...

Tekmovanje v plesanju polke AGRA 2018

Praznovanje 70-letnice M SORA

Miša Pušenjak o novi knjigi NARAVNO VARSTVO VRTNIN

Dr. Duhovnik - spletna stran NAMAKANJE VOGRŠČEK 2018

Dr. Jože Duhovnik o sanaciji sistema VOGRŠČEK

Razstava živine ob 65-letnici KGZ Ptuj

36. vinska vigred v Beli krajini

85. mednarodni kmetijski sejem NOVI SAD 2018

Blagoslov traktorjev 2018 v Andražu nad Polzelo

Prihod traktorjev k blagoslovu v Andražu nad Polzelo

Peka velikonočne potice na kmetiji ZLATE iz Mavčič

Avtor knjige ČEMAŽ, vanež in česnovi peski o ...

Utrinek s tradicionalnega GREGORJEVEGA SEJMA

Farmtech tandem traktorska prikolica TDK 1500

Utrinek iz sejma AGRITECHNICA v Hanovru

Nova knjiga Založbe Kmečki glas KUHAJTE S SIRI

Jezersko-solčavske ovce na razstavišču letošnje ...

Glasbeni utrinek z izbora mlade kmetice in mladega ...

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - insert z okrogle mize

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - Vrisk, predsednik ZZS

Dan odprtih vrat Semenarne Ljubljana - Šabeder, ...

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Franci in Teja Podjed na Mercatorjevi Akademiji radi ...

Peter Vrisk na Mercatorjevi Akademiji radi imamo ...

Vlečne grablje na mulčerju Elite L 160 - INO Brežice

Mulčer Profi Mega 270 - INO Brežice

Predsednik ZZS Petr Vrisk na kmetijskem sejmu v Komendi

Blagoslov traktorjev v Andražu nad Polzelo

Direktor KZ Tolmin Niko Maver

Direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček ...

Direktor Klet Brda Silvan Peršolja trgovinici KZ ...

NOVA KNJIGA Visoke grede in vrtički v posodah

Pernata druščina na dvorišču

Testni preizkus traktorja Case IH Luxxum 120

Pravilno podiranje drevesa z motorno žago

Oranje z novim traktorjem KIOTI PX1153

LUNINE BUKVE 2017

Testna žetev z novostmi podjetja Claas

JAGABABA - s sitom z ljubeznijo

Bogastvo stročnic

Nova knjiga Pletene pošasti za male pošastneže

Priloga Živimo s podeželjem: nova hiša v Stari ...

Prednosti permakulturnega vrta

Sejemski utrinki AGRA 2016

Ob koncu poletja: SIVKIN PILING za lepo kožo

Nova knjiga Zrnate stročnice - pridelava in uporaba

Ples s Hmeljsko princeso 2016

Nova številka revije Tehnika in narava že na voljo

Najbolje si pomagamo sami

Čudoviti svet divjih živali

Nova knjiga Rastlinjaki na vrtu

Res odlično knjižno darilo

Knjiga Moja domača kozmetika

Kmečki glas

pred 2 dnevi
Molznice zamenjalo škotsko višavsko govedo
Predstavljamo koroško kmetijo iz Spodnjega Razborja, kjer gospodari Drago Pajenk. Kmetijo, usmerjeno v prirejo ...
(0)
pred 3 dnevi
Mladi kmetje lažje do kmetijskih zemljišč
V EU več kot polovico kmetijskih zemljišč upravljajo kmetje, starejši od 55 let, skoraj tretjino pa ...
(0)
pred 3 dnevi
DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI ...
Kmetijski svetovalci so pomemben del kmetijskega sistema znanja in inovacij in številne kmetije delujejo bolje in ...
(0)
pred 3 dnevi
Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV
Premiki v strukturi prodaje na tujih trgih z rastjo deleža stekleničenih vin na 30 odstotkov in posledično ...
(0)
pred 4 dnevi
Krvavice
Gre za kašnate klobase, ki se po pravilniku o mesnih izdelkih razvrščajo v skupino pasteriziranih mesnin, ...
(0)
pred 4 dnevi
Prašičereja
Z ohladitvijo nastopi čas kolin. Zato bo Kmečkemu glasu priložena posebna priloga z reportažo o uspešni ...
(0)
pred 4 dnevi
AGT 1060 prihodnje leto v serijski proizvodnji
Po začetnih težavah zaradi sprememb pri okoljski zakonodaji, bo podjetje Agromehanika v prvi polovici prihodnjega leta ...
(0)
pred 5 dnevi
Reja drobnice je v težavah
Število živali se je od leta 2009 zmanjšalo s 170.000 na dobrih 120.000. Sredstva in ukrepi SKP za ...
(0)
pred 5 dnevi
Sušenje sadja kot dodaten vir zaslužka
Sadju lahko podaljšamo trajnost in ohranimo okus skozi vse leto s predelavo v različne sadne izdelke, kot so ...
(0)
pred 5 dnevi
Pridobite novega naročnika in prejmite darilo
Pridobite novega naročnika na tednik Kmečki glas in prejeli boste darilo - knjigo Založbe Kmečki glas SLADICE Alenke ...
(0)
pred 5 dnevi
Največji adventni venec v knežjem mestu
K praznični podobi Celja so tudi letos prispevali dijaki in profesorji Šole za hortikulturo in vizualne ...
(0)
pred 5 dnevi
Pečete poprtnik? Prinesite ga na ocenjevanje
Zavod Parnas prireja Čezmejni festival božičnega kruha 2019 z bogatim programom vse do 6. januarja 2020. Program ...
(0)