11:55

Naziv kmetice leta tretjič na Koroško

11:49

Ravnanje s sadikami gozdnega drevja ob obnovi gozda s sadnjo

10:45

Kjer ni le babnopoljski mraz, ampak tudi uspešna živinoreja

10:41

Digitalizacija krepi moč proizvodnim podjetjem

07:55

Začetek izplačil zahtevkov za zbirne vloge 2019

GOZDARSTVO

Ravnanje s sadikami gozdnega drevja ob obnovi gozda s sadnjo

22.10.2019

preberi več

Cene lesa za ogrevanje in kurjavo

15.10.2019

preberi več

Štejejo sekunde in milimetri, seštevek pa je varnost

27.08.2019

preberi več

Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje

20.08.2019

preberi več

Brez zadružništva ne bo šlo

13.08.2019

preberi več

Slovenija ne bo zverinjak

Kmetom je prekipelo, saj skoraj ne mine dan, da rejnih živali na pašnikih ne napadejo divje zveri, predvsem volkovi, na poljih pa delajo škodo številčna divjad kto so divji prašiči, srnjad in jelenjad. Zato so se kmetje iz vseh koncev Slovenije v soboto v Velikih Laščah zbrali na protestnem shodu pod geslom Slovenija ne bo zverinjak, ki ga je organiziral Sindikat kmetov Slovenije. Med drugim so zahtevali takojšen odstop ministra za okolje in prostor Simona Zajca. Več o tem v Kmečkem glasu

Napadi podlubnikov se povečujejo in preraščajo v naravno nesrečo

Letos je bilo do 25. julija za posek zaradi podlubnikov označenih za 470.000 m3 drevja. Junija in zlasti julija se je izbira od podlubnikov poškodovanih dreves v primerjavi s predhodnimi meseci močno povečala, kar kaže na številčno letošnjo prvo generacijo smrekovih podlubnikov. Kljub neugodnim vremenskim razmeram za njihov razvoj so podlubniki med 1. majem in 25. julijem napadli približno 308.000 m3 smreke. Če ga primerjamo z rekordnimi napadi, je letošnji napad vsaj polovico manjši, a vseeno večji od lanskega. Zaradi poškodovanosti gozdov v vetrolomih so letos podlubniki večino poškodb povzročili zlasti na območju Kočevja in Slovenj Gradca, pa tudi Nazarij, Maribora in Kranja. Največje poškodbe so na območju Bleda, kjer se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let. Zavod za gozdove Slovenije izvaja poostren nadzor v ogroženih gozdovih, z namenom čim hitrejšega evidentiranja in sanacije žarišč. Lastnike gozdov pozivajo, naj čim hitreje izvedejo z odločbo predpisana dela. Skrbni lastniki gozdov naj tudi sami redno pregledujejo smrekove gozdove v poletnem času najmanj dvakrat mesečno. Najpomembnejši je pravočasni posek in odvoz neobeljenega okroglega lesa, naseljenega s podlubniki, iz gozda v predelavo na lesnopredelovalne obrate. Več o tem v 32. številki (7. avgust 2019) Kmečkega glasa pišeta Marija Kolšek in Boris Rantaša iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Umrl je dr. Alojz Slavič

  Včeraj zjutraj je v 79-letu  nepričakovano preminil prekmurski akademik dr. Alojz Slavč iz Radencev. Bil je eminenca v slovenskem kmetijskem prostoru, zlasti v prašičereji, kateri je posvetil vse svoje življenje. Diplomiral je leta 1965 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral (1973) in doktoriral (1975) pa na Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Vse do upokojitve leta 1999 je bil kar 20 let direktor Živinorejsko-veterinarskega zavoda (ŽVZ) Murska Sobota (danes je to eden od osmih zavodov KGZS).    Sodi med najbolj zaslužne pri razvoju pomurske zasebne prašičereje, saj je na področju njene selekcije kot izjemen strokovnjak pustil neizbrisan pečati. Vrsto let je bil kot zunanji sodelavec tudi predavatelj na Fakulteti za kmetijstvo (prej višji agronomski oziroma visoki kmetijski šoli v Mariboru, danes Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru). V prostem času je bil tudi velik ljubitelj vinogradništva in tudi sam odličen vinogradnik. Mnogi ga poznajo tudi kot vinskega viteza: v leta 2016 ustanovljeni Legaturi za Pomurje oziroma pred tem Omizju za Pomurje Evropskega reda vitezov vina, Konzulat za Slovenijo, je bil njegov častni maršal senior. Ne nazadnje je bil tudi prvi mentor nekdanjemu kmetijskemu ministru mag. Dejanu Židanu, ki je poklicno pot leta 1993 začel prav na ŽVZ Murska Sobota. Dr. Slavič je bil velik človek po dejanjih in iskreni prijatelj. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalno slovo od dr. Slaviča bo v torek, 21. maja ob 13. uri na pokopališču v Radencih.  

Za pravične odnose v gozdni lesni verigi

Vzporedno ob sprejemanju novega Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki je nastajal v letih od 2014 do 2016, so se slovenski primarni predelovalci lesa začeli tesneje povezovati in sedem podjetij je v začetku maja 2016 ustanovilo zavod Slovensko lesno združenje. Maja 2017 je Vlada RS razpoznala, da združenje deluje v javnem interesu in mu s sklepom dovolila, da v imenu zavoda uporabi ime »Slovenija«, tako da se je ime zavoda glasilo »Zavod SLOLES, slovensko lesno združenje«, katerega naloga je promocija panoge doma in v tujini ter povezovanje gozdne lesene verige. Danes obrati (žage) članov SLOLES-a, ki skoraj vsi izhajajo s kmetij, nekateri pa se celo še danes ukvarjajo tudi s kmetijstvom, na leto razrežejo že skoraj 60 odstotkov vse slovenske hlodovine žagarske kakovosti, večino izdelkov pa izvozijo po vsem svetu. Kot pravi predsednik SLOLES-a Danilo Knap, direktor žagarskega lesnopredelovalnega podjetja iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu in tudi še aktiven kmet, njemu in ostalim članom prav zavedanje svojih kmečkih korenin narekuje, da poskušajo na slovenskem turbulentnem trgu s hlodovino uvesti pravične odnose med vse člene gozdne lesne verige – od panja do končnega izdelka. Žal so se in se še vedno na trgu s hlodovino dogajajo špekulacije in celo kraje lesa lastnikom gozdov, kar ni v škodo samo lastnikom, temveč tudi slovenski predelovalni industriji. Več o tem pa v 18. številki (1.maj 2019) Kmečkega glasa.

Gozdarstvo

pred 12 urami
Ravnanje s sadikami gozdnega drevja ob obnovi ...
Jesenski čas je primeren za obnovo gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja. Gozdnih površin, ki jih je treba ...
(0)
Oct 15, 2019
Cene lesa za ogrevanje in kurjavo
Kot meso in zelenjava tudi drva pri kmetu najboljšaOgrevanje z lesom je cenovno zelo ugoden način ogrevanja v ...
(0)
Aug 27, 2019
Štejejo sekunde in milimetri, seštevek pa je ...
V okviru sejma AGRA je tudi letos potekalo državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki sta ga organizirala ...
(0)
Aug 20, 2019
Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje
Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, ...
(1)
Aug 13, 2019
Brez zadružništva ne bo šlo
Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben ...
(3)
Aug 12, 2019
Slovenija ne bo zverinjak
Kmetom je prekipelo, saj skoraj ne mine dan, da rejnih živali na pašnikih ne napadejo divje zveri, predvsem ...
(1)
Aug 06, 2019
Napadi podlubnikov se povečujejo in preraščajo ...
Letos je bilo do 25. julija za posek zaradi podlubnikov označenih za 470.000 m3 drevja. Junija in zlasti julija se je ...
(0)
May 17, 2019
Umrl je dr. Alojz Slavič
 Včeraj zjutraj je v 79-letu  nepričakovano preminil prekmurski akademik dr. Alojz Slavč iz Radencev. Bil ...
(0)
Apr 29, 2019
Za pravične odnose v gozdni lesni verigi
Vzporedno ob sprejemanju novega Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki je nastajal v letih od ...
(0)
Apr 11, 2019
Je javni interes razvoj kmetijstva in gozdarstva ...
V zadnjih letih naše gozdove pestijo izredni dogodki (žledolom, vetrolomi, podlubniki, snegolomi, prenamnožitev ...
(0)
Feb 19, 2019
13. licitacija vrednejših gozdnih lesnih ...
Že tradicionalna vsakoletna licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov, ki je potekala januarja in ...
(0)
Feb 19, 2019
Ciklus proizvodnje gozdnih sadik traja 4 ali več ...
Drevesničarstvo je ena od panog poljedelstva, ki je v preteklosti veliko prispevala k vse intenzivnejšemu ...
(0)