14:35

Molznice zamenjalo škotsko višavsko govedo

10:31

Mladi kmetje lažje do kmetijskih zemljišč

09:18

DO ZNANJA Z DIGITALIZACIJO IN EVROPSKIMI PARTNERSTVI

09:11

Z ZNANJEM DO VRHUNSKIH POLNITEV

07:48

Krvavice

EKO KMETIJSTVO

Vse se začne pri najmlajših

19.11.2019

preberi več

Med oljnicami oljne buče že pred oljno ogrščico

2.10.2019

preberi več

Krompirja vse manj

30.09.2019

preberi več

Dan odprtih vrat na ekoloških kmetijah

27.09.2019

preberi več

Išče se 24. vinska kraljica Slovenije

23.09.2019

preberi več

Kmetje so opravili veliko pionirskega dela

Ljubljana predstavlja slovenskim kmetijam največji tržni center, z največ osveščenimi kupci, ki se zavedajo pomena ekološke hrane. Pred 20 leti pa je bila tudi najbolj napredna občina, ki se je zavedala pomena kmetijstva v njenem zaledju in pomagala pri ustanovitvi ekološke tržnice skupaj z Inštitutom za trajnostni razvoj. Več v intervjuju z dr. Anemarijo Slabe v 38. številki Kmečkega glasa. 

Izbrana kakovost tudi za žita

Shema kakovosti bi lahko bila pomemben premik v smeri, da bi tudi s krušnimi žiti povečali samooskrbo. Po ocenah nekaterih - odvisno od letine, v povprečju pri krušni pšenici ni niti slučajno večja kot 50-odstotna. Slovenske potrebe po krušni pšenici kot daleč najpomembnejšem krušnem žitu so od 120 do 150 tisoč ton; vse pšenice pa na letni ravni porabimo do 240 tisoč ton.  Uvedba sheme IK za žita ima precej podobnosti s sektorjem prašičje meso, saj največja mlevsko-pekarska podjetja pretiranega zanimanja zadnjo razumljivo ne kažejo. Njihova letna potreba po krušnih žitih daleč presega celotni slovenski odkup, zato lahko iz slovenske moke ponudijo največ tretjino celotne svoje proizvodnje Več v Kmečkem glasu.

KOPOP in zakup

  Kar nekaj bralcev se je obrnilo na nas z vprašanjem, kdaj lahko kot nosilci kmetij  kmetijska zemljišča, s katero so se v tem programskem obdobju vključili v obveznosti izvajanja ukrepa kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP), brez posledic oddajo v zakup.  Možnosti ste le dve: šele po izpolnjeni petletni obveznosti ali ob nastopu višje sile.

Vsaka generacija doda nekaj svojega

Tomaž Prinčič je vinar iz Kozane, je imel v Brdih med prvimi modri pinot. Na skoraj desetih hektarjih družinskega posestva, ki ga obdeluje z ženo Andrejko, hčero Saro in sinom Tinetom, ima  sedaj širok izbor sort, med njimi tudi dve avtohtoni in na novo tolerantne sorte. Prepričan je, da je v njih prihodnost, med pivci v najboljših slovenskih gostinskih lokalih pa je  že dolgo znan po vrhunskih  rdečih vinih z žametnim dotikom.  Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. 

EKO kmetijstvo

Nov 19, 2019
Vse se začne pri najmlajših
V marsikateri šoli so se na dan slovenske hrane posvetili različnim vsebinam, ki so povezane s kmetijstvom in ...
(0)
Oct 02, 2019
Med oljnicami oljne buče že pred oljno ...
Tudi pri oljnicah je značilen trend kot pri pridelavi krompirja, torej upadanje površin. Tako smo letos v ...
(0)
Sep 30, 2019
Krompirja vse manj
Po začasnih podatkih državne statistike so bile letos skupne površine, posajene s krompirjem, približno enake ...
(0)
Sep 27, 2019
Dan odprtih vrat na ekoloških kmetijah
Ekološke kmetije vas vabijo v nedeljo, na dan odprtih vrat, in sicer Kmetija  Razinger, Javorniški ...
(0)
Sep 23, 2019
Išče se 24. vinska kraljica Slovenije
Družba Pomurski sejem - nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije,  je že minuli teden objavil natečaj za izbor ...
(0)
Sep 17, 2019
Kmetje so opravili veliko pionirskega dela
Ljubljana predstavlja slovenskim kmetijam največji tržni center, z največ osveščenimi kupci, ki se zavedajo ...
(0)
Sep 08, 2019
Izbrana kakovost tudi za žita
Shema kakovosti bi lahko bila pomemben premik v smeri, da bi tudi s krušnimi žiti povečali samooskrbo. Po ...
(0)
Sep 05, 2019
KOPOP in zakup
 Kar nekaj bralcev se je obrnilo na nas z vprašanjem, kdaj lahko kot nosilci kmetij  kmetijska ...
(0)
Aug 22, 2019
Vsaka generacija doda nekaj svojega
Tomaž Prinčič je vinar iz Kozane, je imel v Brdih med prvimi modri pinot. Na skoraj desetih hektarjih družinskega ...
(0)
Aug 20, 2019
Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje
Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, ...
(0)
Aug 13, 2019
Brez zadružništva ne bo šlo
Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben ...
(1)
Aug 02, 2019
Pasji rep je sinonim za zelen
Brez burje ne bi bilo vipavskega vinogradništva, vendar pa ta spomladi lomi odganjajoče mladice vinske trte, in ...
(0)