09:04

Predstavitev knjige PRENOVA stanovanjskih stavb

19:51

20. Martinov pohod

12:08

Urejanje groba

10:34

Kmetica leta 2019 je Marjeta Ročnik

16:31

Visoke grede tudi pri Markojevih v Odrancih

DOM IN DRUŽINA

Urejanje groba

17.10.2019

preberi več

Pita z muškatno bučo

11.10.2019

preberi več

38. Kmečki praznik v Svečini

10.10.2019

preberi več

Med oljnicami oljne buče že pred oljno ogrščico

2.10.2019

preberi več

Okusne jedi s korenjem

2.10.2019

preberi več

Najboljše naravno gnojilo

Kompost je naravno gnojilo, ki ga pridobimo iz rastlin oziroma iz organskih snovi. Je veliko boljši kot gnoj in ostala organska gnojila, ki jih lahko kupimo v trgovinah. Prav tako je kompost ekološko bolj sprejemljiv, saj vsebuje tiste organizme, ki so že prisotni v naravi. Kompostiranje je v resnici postopek posnemanja same narave, kjer se vsi ti procesi razgradnje dogajajo sami po sebi. Človek s kompostiranjem le posnema te postopke in tako pridobiva naravno gnojilo za svoj vrt. Seveda moramo pri kompostiranju upoštevati prave razmere oziroma prava razmerja snovi, ki jih dodajamo na kompost. Poznamo vsaj tri različne načine kompostiranja: Lahko organske gospodinjske odpadke sproti odlagamo na vrt, vendar pogled na gnijoče snovi ni najlepši. Organske odpadke lahko tudi zakopljemo v vrtu ... Več preberite v 41. številki Kmečkega glasa

Krompirja vse manj

  Po začasnih podatkih državne statistike so bile letos skupne površine, posajene s krompirjem, približno enake kot v preteklem letu: 2.793 hektarjev ali manjše za 0,7 %. Leta 2018 je ta namreč rasel na 2.812 ha, od tega je bilo zgodnjega 463 ha. Tako je pri pridelavi krompirja še naprej prisoten trendu upadanja površin odkar je Slovenija samostojna. Leta 1991 so naši pridelovalci te gomolje namreč pridelovali na 13.087 ha (od tega 1.472 ha zgodnjega), leta 2000  na 8.952 ha (1.007 ha zgodnjega) in leta 2010 na 4.125 ha (579 ha zgodnjega). Enormnemu krčenju površin pa je v obratnem sorazmerju sledil povprečni hektarski pridelek. Še leta 1991 je ta po hektarju znašal zgolj 13,9 t; po zadnjih razpoložljivih podatkih, leta 2018, pa se je ta povečal na 25,9 tone. Leta 2015 je bil pridelek rekordnih 27,4 tone. Po zadnjih podatkih je Slovenija s krompirjem le še 48-odstotno samooskrbna, trend upadanja pa nakazuje, da bo še manj. Z enako nizko stopnjo je samooskrbna tudi s sadjem. Z zelenjavo pa znaša lastna pridelava 39 %. Povprečna poraba krompirja na prebivalca znaša 67 kg.    

Vse več žit za krmo in manj za hrano

    Poglaviten razlog za to so odkupne cene, ki ne sledijo pridelovalnim stroškom. Naši kmetje si zato prizadevajo, da namesto pridelka s polj raje le-tega unovčijo v obliki mesa ali mleka. Zanimivo je še nekaj: po sicer prvih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in se nanašajo na 1. junij, naj bi koruza v letošnjem letu rasla na skoraj 40 % vseh slovenskih njivah. Sicer pa je bilo žitom za zrnje letos namenjenih 95.564 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,6 % več).   Pšenici so glavnemu krušnemu žiti so kmetje in kmetijske družbe tudi ob lanski setvi namenili manj površin, kakor leto pred tem: le 26.330 ha ali 4 % manj kot leto pred tem.  Manjše kot v prejšnjem letu so bile tudi površine, zasejane z ržjo in soržico (za 9 %) ter z ajdo kot glavnim posevkom (za 19 %). Med krmnimi žiti, ki so po pridelovalnih površinah v porastu, pa prevladuje koruza za zrnje. Tako je bilo po trenutnih razpoložljivih podatkih za ta namen posejanih za 5 % več površin kot lani:   žetev bo opravljena na 38.817 hektarjih. Razliko do skupne površine koruze (okrog 66 tisoč hektarjev) naj bi predstavljala koruza za silažo. V zadnjih letih so v porastu tudi površina z ječmenom, ki je bil pospravljen z  21.113 ha, kar pomeni na medletni ravni rast za 1 %;  in s tritikalo (za 2 %, na 5.785 ha).  

Jogurtovo-hruševa rezina

Sestavine: 125 g masla, 100 g sladkorja, 2 jajci (100 g), 100 g mletih surovih mandljev, 140 g bele moke, ½ zavitka pecilnega praška, limonina lupinica, maščoba in ostra moka za pekač; za nadev: 100 g marelične marmelade, 1 pločevinka hruševega kompota, 250 g pretlačene skute, 100 g sladkorja, sok 1/2 limone, 4 dl sladke smetane, 1 žlica češnjevega žganja ali maraskina, 15 g želatine; za okras: čokoladni ostružki Testo za dno rezine: Maslo in sladkor penasto umešamo ter postopoma dodajamo jajci. Primešamo mandlje, moko, pomešano s pecilnim praškom, limonino lupinico in dobro premešamo. Testo zlijemo v pomaščen pekač velikosti 20 x 30 cm ter ga enakomerno poravnamo in spečemo. Pečemo približno 20 minut v pečici, segreti na 200 stopinj ali v ventilacijski pečici, segreti na 180 stopinj. Pečeno testo vzamemo iz pekača, ga obrežemo in vstavimo v pravokoten okvir velikosti 15 x 25 cm. Nadev: Marelično marmelado segrejemo in z njo premažemo testo za dno rezine. Po testu razporedimo dobro odcejene in osušene hruške iz kompota. Sladko smetano stepemo. Skuto in sladkor zmešamo, primešamo limonin sok, češnjevo žganje ali maraskino, stepeno sladko smetano in stopljeno želatino ter narahlo hitro premešamo in kremo premažemo čez hruške. Rezine postavimo v hladilnik za dve uri. Za okras čokoladni okruški: Čokolado stopimo v vodni kopeli, jo zlijemo na marmornato ali inoks površino, jo tanko razmažemo in ohladimo. Ohlajeno čokolado s pleskarsko lopatico nastrgamo v ostružke. Več receptov najdete v 39. številki Kmečkega glasa

Dom in družina

pred 2 dnevi
Urejanje groba
V drugi polovici oktobra pokopališča zaživijo, saj se bliža dan spomina na mrtve. Če drugače ne, se vsaj ...
(0)
Oct 11, 2019
Pita z muškatno bučo
Jeseni lahko pripravimo tudi različne jedi iz rumenih buč, ki sodijo med zdravo hrano, saj vsebujejo veliko vode, ...
(0)
Oct 10, 2019
38. Kmečki praznik v Svečini
 Na Andrejevem trgu, ki je dobil ime po tamkajšnji farni cerkvi sv. Andreja, in njeni okolici z markantnim ...
(0)
Oct 02, 2019
Med oljnicami oljne buče že pred oljno ...
Tudi pri oljnicah je značilen trend kot pri pridelavi krompirja, torej upadanje površin. Tako smo letos v ...
(0)
Oct 02, 2019
Okusne jedi s korenjem
Čim dlje v jesen skušajmo porabiti svežo zelenjavo z vrta. Zdaj lahko uporabimo korenje, tako seveda, ki je ...
(0)
Oct 02, 2019
Najboljše naravno gnojilo
Kompost je naravno gnojilo, ki ga pridobimo iz rastlin oziroma iz organskih snovi. Je veliko boljši kot gnoj in ...
(0)
Sep 30, 2019
Krompirja vse manj
 Po začasnih podatkih državne statistike so bile letos skupne površine, posajene s krompirjem, približno ...
(0)
Sep 29, 2019
Vse več žit za krmo in manj za hrano
  Poglaviten razlog za to so odkupne cene, ki ne sledijo pridelovalnim stroškom. Naši kmetje si ...
(1)
Sep 25, 2019
Jogurtovo-hruševa rezina
Sestavine: 125 g masla, 100 g sladkorja, 2 jajci (100 g), 100 g mletih surovih mandljev, 140 g bele moke, ½ ...
(0)
Sep 25, 2019
Kapucinke
Botanično ime so kapucinke dobile po grški besedi tropaion, ki pomeni ’spomenik, znamenje, simbol ...
(0)
Sep 25, 2019
Vrt v oktobru
Oktobra pospravljamo še zadnje jesenske pridelke, pospravljamo in zavarujemo za mraz občutljive rastline. Pred ...
(0)
Sep 23, 2019
Išče se 24. vinska kraljica Slovenije
  Družba Pomurski sejem - nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije,  je že minuli teden objavil ...
(0)